
Sindikati se še odločajo
Večina sindikatov javnega sektorja se bo o podpisu dogovora o varčevalnih ukrepih za leto 2015, napovedanem za torek, odločala tik pred zdajci.
Dogovor vlade in sindikatov
Pogajanja med vlado in sindikati javnega sektorja so se v ponedeljek končala s kompromisom in parafiranjem dogovora o varčevalnih ukrepih za leto 2015. Izplen dolgotrajnih pogajanj, s katerim sta zadovoljni obe strani, je gledano z vladne pozicije pičel, saj so se poleg podaljšanja letošnjih ukrepov (razen zamrznitve napredovanj) dogovorili še za 20 do 40 milijonov evrov dodatnih ukrepov, vlada pa je sprva načrtovala dodatnih 127 milijonov evrov prihranka v javnem sektorju. Vladni predstavniki so pojasnili, da je bil tak dogovor skrajna možnost za konsolidacijo javnih financ, medtem ko so sindikati zadovoljni, da dodatnih obremenitev plač ne bo. Premier Miro Cerar, ki se je tudi udeležil parafiranja dogovora, je dejal, da sta obe pogajalski strani dokazali, da »znamo vsi skupaj z obojestranskim popuščanjem doseči pameten, dober in konstruktiven dogovor«. Minister Mramor pa je na vprašanje, kje bo vlada dobila razliko do načrtovanega prihranka v višini 127 milijonov evrov, odgovoril, da imajo določene ideje, predloge pa bodo pripravili do rebalansa proračuna januarja oziroma februarja. Zadovoljna sta bila tudi vodji obeh sindikalnih pogajalskih skupin Branimir Štrukelj in Drago Ščernjavič. Za Štruklja je med drugim zelo pomembno, da se končuje odlaganje napredovanj, Ščernjavič pa je pristavil, da bodo najbolj veseli, ko takšnih dogovorov ne bo več. Vlado in sindikate sicer v torek čaka še podpis dogovora. Koliko od 38 reprezentativnih sindikatov bo pristopilo k podpisu, za zdaj še ni jasno, naj pa bi jih bilo dovolj za sklenitev dogovora.
GZS izstopila iz pogajanj
Za neprijetno presenečenje je ta teden poskrbela Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), ki je sklenila prekiniti sodelovanje v pogajanjih o novem socialnem sporazumu, dokler ne bo vlada umaknila vseh napovedanih obremenitev gospodarstva, kot je sporočil predsednik GZS Samo Hribar Milič. GZS jezi, da se je vlada po eni strani praktično odrekla varčevanju v javnem sektorju, po drugi strani vztraja pri več kot 100 milijonih evrov dodatnih obremenitev, predvsem gospodarstva, kar ogroža številna delovna mesta in odganja investitorje. »Vse to se dogaja v razmerah, ko je v javnem sektorju danes 3400 zaposlenih uslužbencev več kot v začetku krize leta 2008, po podatkih statističnega urada pa je v pravnih osebah, ki se pretežno financirajo iz javnih blagajn, celo 11.600 več zaposlenih; po drugi strani je v tem času v gospodarstvu več kot 90.000 manj zaposlenih,« izpostavljajo v GZS.
O Janševi pritožbi absolutno prednostno
Z ustavnega sodišča so v sredo sporočili, da bodo ustavno pritožbo Janeza Janše v zadevi Patria obravnavali absolutno prednostno. Zadevo se bo v preliminarno obravnavo predložilo na plenum sodišča, ki bo odločil, ali zadevo sprejeti v obravnavo. Janšev zagovornik Franci Matoz je sicer prejšnji teden vložil ustavno pritožbo, v kateri predlaga, naj sodišče zadrži izvršitev sodbe, da bi lahko Janša nemudoma prišel iz zapora. V pritožbi se dosedanjim odločitvam sodišč očitajo kršitve ustave glede enakega varstva pravic, pravice do sodnega varstva, domneve nedolžnosti, načela zakonitosti v kazenskem postopku in načela pravnega jamstva oziroma pravice do obrambe.
Propadanje hotela Kanin
Predsednik uprave družbe Hit Dimitrij Piciga se je ta teden odzval na zadnje očitke, da sta novogoriška družba oziroma on osebno kriva za propadanje bovškega hotela Kanin. Največji hotel v Bovcu, ki se je znašel v stečajni masi Hita Bovec, je namreč v zelo slabem stanju. Piciga pravi, da se ne on ne Hit ne čutita odgovorna za slabo stanje hotela, saj so v času likvidacije za njegovo vzdrževanje porabili okoli deset tisoč evrov. Ko je Hit Bovec na koncu pristal v stečaju, je bil hotel po ugotovitvah stečajne upraviteljice Sare Pušenjak še »v zadovoljivem stanju«, v postopku stečaja pa upniki (največji je NKBM) niso več želeli prevzeti stroškov za vzdrževanje objekta.
Imamo novega milijonarja
Slovenci smo v zadnjem tednu dobili novega milijonarja, ki pa je do bogastva prišel na pošten način, čeprav z zvrhano mero sreče. Na sobotnem žrebanju lota Loterije Slovenija so namreč izžrebali sedmico, vredno dobrih 2,077 milijona evrov. Srečni dobitnik je zmagovalno kombinacijo vplačal v Ljubljani.