Nasilje je treba prijaviti

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Gorenjska / torek, 2. december 2014 / 09:52

Mladi naj spregovorijo o nasilju, ki se jim dogaja oziroma so mu priča, je bilo osnovno sporočilo okrogle mize, ki jo je v ponedeljek pripravil Center za socialno delo Škofja Loka v okviru regijske koordinacije za obravnavo nasilja v družini.

Kranj – Skoraj polovica dijakov je že bila priča nasilju v družini, 42 odstotkov jih doživlja vsaj blažje oblike izpostavljenosti nasilju, 15 odstotkov pa doživlja tudi težje oblike nasilja, kot so klofute, psihično nasilje, žaljenje … To so izsledki raziskave o izpostavljenosti dijakov nasilju v družini, ki jo je med nekaj čez tisoč slovenskimi dijaki opravila dr. Ksenija Domiter Protner, ki že več let raziskuje problem nasilja v družini, zlasti zlorabe otrok in mladostnikov. V ponedeljek je o tem spregovorila tudi na posvetu z okroglo mizo na to temo v avli kranjske občine. Namenjen je bil ravnateljem, svetovalnim delavcem in učiteljem gorenjskih srednjih šol, a se ga je udeležila le peščica.

Na premajhno zanimanje s strani pristojnih je opozorila tudi regijska koordinatorica za preprečevanje nasilja v družini Aleksandra Kafol, ki meni, da so rezultati raziskave izjemno pomembni in bi bilo nujno z njimi seznaniti širšo strokovno javnost. Na leto v vseh petih centrih za socialno delo na Gorenjskem obravnavajo okrog 370 otrok, ki so ogroženi zaradi nasilja, od tega je bila v 24 primerih žrtev srednješolec. Največ jih je izpostavljenih fizičnemu in psihičnemu nasilju, v dveh primerih je šlo za spolno nasilje. A problem nastane, je opozorila, ko je treba nasilje prijaviti. »Za to se odloči le malo srednješolcev. Ampak nasilje je treba prijaviti, sicer ga ni mogoče ustaviti,« je poudarila Aleksandra Kafol. Tudi kriminalistična inšpektorica pri Policijski upravi Kranj Mihaela Perkovič Karadža je potrdila, da imajo prijav s strani srednješolcev bore malo, sploh v primerih, ko ne gre za fizično nasilje, ki ga je najlažje opaziti. Obžalovala je, da je bilo na posvetu tako malo predstavnikov srednjih šol, saj so prav opažanja strokovnih delavcev zelo pomembna pri nadaljnjih postopkih na sodišču. Več pobud v primeru kršitev otrokovih pravic si želi tudi Domen Rakovec, koordinator projekta Zagovornik – glas otroka za Gorenjsko. »Zagovornik je potem tisti, ki stoji za otrokom in govori tako naglas, da ga slišijo tudi starši.« Doslej so po njegovih besedah pomagali okrog petsto otrokom. Prepričan je, da je večina ljudi do kršenja osnovnih pravic otroka preveč apatična. Ksenija Domiter Protner je to povezala z močnim stereotipom družine v slovenski družbi, saj je družina »sveta« in se zato ne vtikamo v to, kaj se dogaja za sosedovimi vrati.

Mladostniki se v primeru, da doživljajo kakršnokoli obliko nasilja v družini, najprej zaupajo sovrstnikom, so priznali predstavniki dijaške skupnosti Gimnazije Kranj Matic Žumer, Janina Mikič in Nina Verčič. Prepričani so namreč, da jih prijatelji lažje razumejo kot recimo stari starši, čeprav jim tudi zaupajo, a se bojijo njihovega konservativnega razmišljanja. Izrazili pa so tudi bojazen, da bi bili mladi zaradi dolgotrajnih postopkov na policiji in sodišču izpostavljeni nasilju, ki bi se še stopnjevalo. Direktorica Centra za socialno delo Škofja Loka Ivana Košir Erman jim je zagotovila, da se z vstopom institucije v družino po njihovih izkušnjah nasilje zmanjšuje in je torej njihova bojazen odveč. Vodja Kriznega centra za mlade Kresnička Ana Koren in ravnateljica Vzgojnega zavoda Kranj Staša Siter sta na koncu predstavili še, kako sami pomagajo mladim, ki se znajdejo v stiski. »Pomembno je, da otroci sploh vedo, da ta pomoč obstaja,« je poudarila Ana Koren.