Kranj, mesto fotografije

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / ponedeljek, 24. november 2014 / 13:12

V gradu Khislstein so prejšnji teden odprli dokumentarno muzejsko razstavo Iz zgodovine fotografije v Kranju, Od Puharja do Marenčiča. Kranjska fotografska zgodovina je zgodovina fotografije na Slovenskem, meni avtor razstave ddr. Damir Globočnik. Razstava bo na ogled do maja prihodnje leto.

Kranj – Kranj je ta čas zagotovo eno najbolj »fotografskih« mest v Sloveniji. Ne le, ker v Kranju s številnimi dogodki in razstavami že celo leto obeležujejo 200-letnico rojstva rojaka Janeza Puharja, izumitelja posebnega postopka fotografiranja na steklo, ampak tudi zato, ker tu deluje eno najbolj dejavnih fotografskih društev v državi FD Janez Puhar, ki vsako leto pripravi vsaj eno mednarodno razstavo fotografij ter več samostojnih in skupinskih razstav tujih in uspešnih kranjskih fotografov, ki za svoja dela prejemajo pomembne nagrade doma in po svetu. Da vse našteto ni od včeraj, ampak ima že več kot 150-letno žlahtno zgodovino, nam potrjuje sveže postavljena in odprta razstava v gradu Khislstein z naslovom Iz zgodovine fotografije v Kranju, Od Puharja do Marenčiča.

Razstava zajema delovanje kranjskih fotografov v širokem časovnem razponu poldrugega stoletja in želi osvetliti bogato fotografsko tradicijo v Kranju, ki je leta 1970 v okviru Gorenjskega muzeja botrovala tudi ustanovitvi Kabineta slovenske fotografije, to je prve domače javne fotografske zbirke. Njen skrbnik in tudi avtor tokratne razstave ddr. Damir Globočnik je prav iz te zbirke izbral največ originalnih fotografij, ki so tokrat na ogled v Khislsteinu. Seveda so te predvsem iz obdobja po drugi svetovni vojni.

Razstava je razdeljena na pet sklopov, od prvih fotografskih začetkov, povezanih s Kranjem, starih fotografij Kranja, starejših fotografov, ki so tu delovali, do fotografskega Kranja med obema vojnama in kontinuiranega delovanja Fotokluba od leta 1949 naprej. Razstava se začne s tremi tako imenovanimi dagerotipijami (gre namreč za prvi v praksi uporabljeni fotografski postopek), ki jih hrani Gorenjski muzej. V Sloveniji jih je evidentiranih le še okrog dvajset, razstavljene pa so najbrž nastale sredi 19. stoletja. Seveda je predstavljeno tudi življenje in delo Janeza Puharja, izumitelja fotografskega postopka, ki ga je sam imenoval svetlopis.

Zanimiv je del, v katerem spoznavamo enega od prvih fotografov popotnikov, Christiana Paierja, po rodu Kranjčana. Paier je veliko potoval v Sveto deželo, v Egipt in današnji Izrael in tam posnel cele albume fotografij, z razmnoževanjem le teh ter kasneje lastnim fotografskim ateljejem se je tudi preživljal. »Večino njegovih fotografij smo za razstavo pridobili v Nadškofijskem arhivu, kjer jih danes skrbno hranijo, in bodo zaradi občutljivosti v okviru tokratne razstave na ogled le za mesec dni,« je povedal avtor razstave Damir Globočnik in poudaril, da je prav Paier tudi avtor najstarejše vedute Kranja, saj je fotografija datirana pred leto 1870. Pravi biseri so stare fotografije Kranja in okolice vse tja do preloma stoletja.

Na začetku 20. stoletja v mestu srečamo prve poklicne fotografe oziroma stalne fotografske ateljeje in tudi prvo ljubiteljsko fotografsko društvo. Leta 1910 so namreč v gostilni pri Mayrju ustanovili prvo fotografsko društvo, ki je imelo v imenu oznako slovensko. Na ogled je tudi originalni statut. Navdušujejo fotografije, ki so nastajale v začetku prejšnjega stoletja na različnih prireditvah v Kranju, bodisi na tomboli bodisi na proslavljanju konca prve vojne. Svoj »oddelek« ima tudi Atelje Jagodic, v katerega so se hodili fotografirat tudi člani premožnejših meščanskih družin. Prva fotografska razstava je bila leta 1939 na stari pošti. Velik in pomemben dogodek. Takrat so svojo pot začenjali fotografi, kot sta Mirko Križnar in Janez Marenčič. Posebej je predstavljen njegov bogat fotografski opus, avtor razstave je poudaril tudi njegov pomen za razvoj fotografske dejavnosti po vojni, saj je bil leta 1949 pobudnik kranjskega fotokluba. »Posebno zanimiv za razstavo se mi je zdel tako imenovani kranjski krog, ko so člani kluba v petdesetih letih na zanimiv način beležili zimsko krajino. Njihova dela so odmevala tudi v slovenskem merilu,« je povedal Globočnik, ki je pri pripravi razstave sodeloval tudi z drugimi kustodiati Gorenjskega muzeja, več nacionalnimi muzejskimi ustanovami in tudi posamezniki in družinami priznanih kranjskih fotografov. Veliko delo je pri tem opravila Mateja Likozar iz muzejske fototeke. Globočnik pa je v zadnjih mesecih veliko sodeloval tudi s pred nedavnim pokojnim Štefanom Oštirjem, tajnikom kranjskega fotografskega društva. Kranjske fotografe pritegne tudi spisek prek osemsto imen tistih, ki so bili kot tečajniki in fotografi od ustanovitve do leta 1987 vključeni v društvo.

»Za razstavo je bilo treba opraviti izbor izbora fotografij, ki so bile na voljo. Do zadnjega smo se odločali, kaj in kam postaviti. Na razstavi je tako na ogled več kot sto sedemdeset fotografij, v obsežnem katalogu pa čez dvesto.« Odlična in temeljito pripravljena razstava v marsičem potrjuje mnenje njenega avtorja, da je kranjska fotografska zgodovina tudi zgodovina fotografije na Slovenskem.