»Šahiranje« po zračnem prostoru

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Cerklje na Gorenjskem / nedelja, 16. november 2014 / 10:07

Kontrolorji zračnega prometa kot hitropotezni šahisti razporejajo letala, ki priletijo v slovenski zračni prostor, le da so morebitne napake lahko veliko bolj usodne kot pri kraljevski igri. Zanimanje za naporno in stresno službo kontrolorja je izjemno, izbrana bo le peščica kandidatov.

Zgornji Brnik – »Sedaj pa pazi, desno zgoraj sta dve letali, ki sta izpisani v modri barvi, kar pomeni, da prihajata v naš zračni prostor. Ker obe letita v isto smer na isti višini, bo enemu treba začasno spremeniti smer ali pa ga dvigniti na višjo raven letenja. Z ostalimi letali zaenkrat še ni problemov, a ostani pozoren. Z italijanske strani se že bližata novi dve letali,« se je glasil nasvet izkušenega inštruktorja in kontrolorja zračnega prometa Darka Kranjca. Skupaj s sodelavko Barbaro Pfeifer Matjašec sta prijazno in potrpežljivo pomagala skupini novinarjev, ki smo bili pred tednom dni povabljeni, da se preizkusimo v vlogi kontrolorjev zračnega prometa, kar je, kot smo izvedeli, izredno redka priložnost.

Že po slabe pol ure usmerjanja letal v posebnem letalskem jeziku (komuniciranje ves čas poteka v angleščini, tudi s slovenskimi piloti), ki zaradi obsežne kombinatorike spominja na napeto šahovsko partijo, kljub pomoči inštruktorjev zlahka izkusiš, kako zahtevno, odgovorno in stresno je delo kontrolorja. Kajti za drobnimi pikami, opremljenimi z osnovnimi podatki o letalu, ter smeri, višini in hitrosti leta, ki jih strateško razporejaš po temnem zaslonu, na katerem je izrisano slovensko nebo, se skrivajo prava letala z več sto potniki, zato vsaka človeška napaka kljub sodobni tehniki in pripomočkom, kot je sistem proti trčenju letal, lahko stane tudi življenja. Na srečo smo se preizkušali zgolj na simulatorju območne kontrole zračnega prometa, ki je že poldrugo leto nastanjena v novi stavbi na Letališču Jožeta Pučnika na Zgornjem Brniku. Vaja, ki smo jo izvajali, je bila sicer po besedah inštruktorice Barbare Pfeifer Matjašec obvladljiva, saj je odražala povprečen novembrski dan, ko slovensko nebo preleti »le« okoli petsto letal dnevno. V poletnih mesecih je letalski promet nad Slovenijo precej bolj gost, julija letos so postavili nov rekord – 1353 letal v enem dnevu.

Veliko zanimanje za delo kontrolorja

»Poklic kontrolorja je relativno stresen poklic, zato ga lahko opravljajo le ljudje, ki so stabilni, ki so samozavestni, a se zavedajo svojih možnosti in so prilagodljivi v smislu, da v situacijah, ko je treba nekomu pomagati, ne bodo »zmrznili« oziroma predolgo premišljevali. Rabimo dobre rešitve in hitro reakcijo. To delo zahteva ljudi, ki so dobro pripravljeni, so vedno na voljo in znajo pomagati pilotu s pravimi rešitvami,« je razložil inštruktor Darko Kranjc. Kontrolorji smejo brez prekinitve delati največ dve uri, nato si morajo vzeti odmor, katerega trajanje sicer ni predpisano, navadno pa si za počitek vzamejo slabo uro, preden se spet vrnejo za svojo delovno postajo. »V tistih dveh urah, ko delamo, ne smemo iti ne na stranišče, še manj na kavo ali cigarete, ugasnjen moramo imeti tudi telefon. Potrebna je polna koncentracija, tako da si po dveh urah ne­prestanega dela že zelo izčrpan. Tudi zase lahko rečem, da po dveh urah že komaj čakam na zamenjavo. No, je pa res, da sem pri svojih 58-ih letih že relativno »obrab­ljen«. Kljub vsem mojim izkušnjam, zaradi katerih me sicer mlajši kolegi spoštujejo, pa se zgodi, da me kdaj nejeverno pogledajo, češ ali boš zmogel,« pove v smehu.

Kontrolor zračnega prometa sodi v Sloveniji med redke, a hkrati – najbrž tudi zaradi za slovenske razmere dobre plače – zelo zaželene službe. Na zadnji razpis za kontrolorja začetnika, ki so ga po desetih letih spet objavili septembra, je družba Kontrola zračnega prometa Slovenije, ki letos praznuje prvih deset let delovanja, namreč prejela kar 1518 prijav. Na prvi del testa po Eurocotrolovem programu, imenovanem FEAST, so povabili 1270 kandidatov, uspešno jih ga je prestalo 195. Štirje manj so pristopili tudi k drugemu delu zahtevnega testa, ki so ga opravili 103 kandidati. Sledilo bo še psihološko testiranje, kjer pričakujejo še dodaten osip, z najbolj primernimi pa bodo nato opravili tudi osebne razgovore. Največ dvanajst izbrancev bo nazadnje moralo opraviti še posebno šolanje, ki traja približno dve leti.

Šolanje traja dve leti

»Od kandidatov za kontrolorje zračnega prometa ne zahtevamo posebne izobrazbe, zadošča že srednješolska, saj to delo zahteva specifično znanje, ki ga bodo pridobili skozi šolanje pri nas. Morajo pa aktivno znati angleški in slovenski jezik, delo z računalnikom jim ne sme biti tuje, zadostiti pa morajo tudi zdravniškim kriterijem,« je razložil Kranjc. »Čeprav na razpisu ni bilo starostne omejitve, pa si želimo čim mlajših kandidatov, ki so sposobni prenesti vse napore in stres, ki jih prinaša delo kontrolorjev. Mladost je zaželena tudi zato, ker je že samo šolanje za kontrolorja relativno dolgotrajno. Za prvo pooblastilo traja dve leti, če hočete pridobiti še drugo pooblastilo, to zahteva še dodatno leto šolanja, za inštruktorja pa je treba vsaj dve leti že delati kot kontrolor, preden se sploh lahko začnete šolati. Celotni proces šolanja torej precej dolgo traja, zato je bolje, da so kandidati mlajši in imajo pred sabo daljše obdobje za normalno delo. Nekoga pri tridesetih letih šolati za kontrolorja letenja je kontraproduktivno, saj ko ga boste došolali do polne sposobnosti, mu bodo že začele upadati zmožnosti. Glede na to, da sem star 58 let, imam izkušnje, kako upadajo zmožnosti za takšno delo. Tudi sam sem se že odločil, da bom delal največ do 60. leta, nato se bom upokojil, razen če me ne bodo uporabili za kakšno drugo delo,« je še dodal.

V Sloveniji trenutno dela 107 kontrolorjev. Nekaj jih kot stolpni kontrolorji dela v letališki kontroli na Brniku, v Mariboru, Portorožu in Cerkljah ob Krki, večina pa jih dela v območni kontroli zračnega prometa kot priletni kontrolorji, ki se ukvarjajo z letali, ki priletajo in odletajo z naših in bližnjih letališč, ter kot preletni ali območni kontrolorji, ki se ukvarjajo v glavnem s preleti čez ozemlje Slovenije. Slednjih je tudi največ, saj približno 80 odstotkov letal slovensko nebo le preleti.