Vzrok nesreče napačno pristajanje

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / / 17:28

Najhujšo nesrečo s toplozračnim balonom v Sloveniji je avgusta predlani neposredno zakrivil pilot zaradi napačne tehnike pilotiranja v pristajalni fazi, so ugotovili preiskovalci.

Ljubljana – Neposredni vzrok za najhujšo balonarsko ne­srečo v Sloveniji, v kateri je avgusta 2012 na Ljubljanskem barju umrlo šest oseb, je napačna tehnika pilotiranja v pristajalni fazi, je Služba za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov ta teden objavila v končnem poročilu o preiskavi nesreče. Preiskava je še pokazala, da so bili posredni vzroki za nesrečo nespoštovanje veljavnih letalskih predpisov s področja letenja s toplozračnimi baloni, pomanjkljiva meteorološka priprava na izvedbo leta in neupoštevanje vremenskih razmer v času poleta. Spomnimo: nesreča se je zgodila 23. avgusta 2012 nekaj minut pred 8. uro zjutraj v bližini Iga, ko je balon, s katerim se je peljalo 32 ljudi, ob pristajanju večkrat udaril v tla, vmes pa trčil še v drevo. Več potnikov je popadalo iz košare, ostale je zajel ogenj. Štirje ponesrečenci so umrli na kraju nesreče, dva pa kasneje v bolnišnicah.

Kot piše v poročilu, je bil balon na dan nesreče ploven, pilot pa je imel veljavno dovoljenje pilota prostoletečega balona in veljavno zdrav­niško spričevalo za 2. razred. Čeprav pilot ni izpolnil zahteve letalskega nadzornika z junija 2012, naj predloži rezultate specialnega zdravstvenega pregleda vida, zaradi česar je imel tudi začasno prepoved pilotiranja balona, pa zdravstveno stanje pilota po oceni preiskovalcev ni vplivalo na nesrečo.

Nepravilnosti je bilo še več. Preiskovalci tako niso našli zahtevane pogodbe o uporabi balona med Društvom balonarski center Slovenija in operatorjem Balonarski center. Operator na dan nesreče ni imel dovoljenja za opravljanje komercialnih prevozov z baloni, imel pa je sklenjeno zavarovanje zrakoplova iz odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam, potnikom in prtljagi. Na nesrečo so sicer vplivale tudi meteorološke razmere, vendar pa pilot ni imel vzpostavljene radijske zveze s kontrolo zračnega prometa in je polovico leta opravil na višinah brez njene odobritve. Do požara je prišlo, ker pilot pri pristanku ni zaprl zapornih ventilov na jeklenkah, na katerih je ob trku v drevo prišlo do poškodbe.

Kazensko odgovornost pilota balona Mira Kolenca bodo še ugotavljali. Tožilstvo ga preganja zaradi povzročitve splošne nevarnosti iz malomarnosti, za kar mu grozi kazen do osmih let zapora, postopek pa je trenutno v fazi sodne preiskave.