Obletnica brez žalitev

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / ponedeljek, 20. oktober 2014 / 13:54

Pretekli petek, 10. oktobra, je minilo 94 let od koroškega plebiscita, po katerem je južni del Koroške, ki so ga po koncu prve svetovne vojne zasedle jugoslovanske čete, pripadel Avstriji. Z določitvijo meje med Avstrijo in tedanjo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev na Karavankah je bilo nad 100.000 Slovenk in Slovencev odrezanih od matičnega naroda in tudi države. Vsa leta kasneje je bila obletnica plebiscita priložnost za javni obračun najbolj zagrizenih nemško govorečih Korošcev s svojimi sosedi v deželi Slovenci, čeprav se je njihovo število strmo zmanjševalo in niso niti mogli niti hoteli ogroziti nemško govorečega dela dežele. V posameznih primerih je bila sovražnost do Slovencev že na meji blaznosti in je bilo narobe že to, če sta se dva Slovenca na javnem kraju pogovarjala v svojem jeziku. Tak primer je v mladosti na primer doživel Martin Pandel, sodelavec Doma prosvete Sodalitas v Tinjah/Tainach.

Še nekaj let nazaj so na praznik plebiscita po Koroškem korakali in po nemško prepevali v čast enotni nemški deželi Koroški. Za slovensko besedo in pesem na javnih prireditvah ni bilo prostora, čeprav so slovensko govoreči Korošci državljanke in državljani Avstrije. Letos sta se prvič na osrednji deželni proslavi v Celovcu z glavnega govorniškega odra slišali slovenska beseda in pesem. Slovenskega nastopa nihče ni prekinjal ali sramotil! V nekaterih koroških krajih so bili manjši primeri izzivanja, ki pa niso bili deležni javne pozornosti. Upajmo, pravijo koroški Slovenci, da je to znamenje novih časov na Koroškem, o katerih razmišljajo zlasti mladi, neobremenjeni s tovorom preteklosti.

Plebiscitna, vendar spravna svečanost se je dan pred prazničnim 10. oktobrom zgodila na mestnem pokopališču v Velikovcu/Voelkermarkt, kjer v skupnem grobu počiva pet vojakov koroških obrambnih sil Abwehrkampf/Brambovci in deset vojakov Kraljevine SHS, ki so spomladi leta 1919 padli v bojih za južni del Koroške. Svečanost je v okviru projekta Spominjanje – sprava – oblikovanje prihodnosti prvič organizirala Avstrijsko-slovenska koordinacija za čezmejni dialog in v vabilo na prireditev zapisala: »Umrli so v veri za svojo domovino, ker politika ni rešila sporov na miren način.« Kraj dogodka je bil Velikovec, med koroškimi mesti najbolj plebiscitno mesto in najbolj ponosno na nemško zmago na glasovanju oktobra leta 1920, z največjim plebiscitnim spomenikom, v katerem do dveh let nazaj velikovško slovensko društvo Lipa ni smelo organizirati prireditev v mestni hiši!