Pečenko Štefani lahko postrežemo s pirejem in špinačo.

Matjaževa Štefka

Eni jo poimenujejo mleta pečenka, največ jo poznajo pod imenom pečenka Štefani, kranjskega kuharja Matjaža Erzarja pa smo ujeli ravno pri pripravi njegove "Štefke", kakor je smeje ljubkovalno poimenoval pečenko.

Sestavine: (za 4-6 oseb)

600 g mletega mesa (pol govedine, pol svinjine - lahko tudi divjačina),

1 drobno sesekljana čebula,

1 strok česna,

1 rezina belega kruha (en dan starega, ali manjša žemlja),

mleko,

1 žlica peteršilja (drobno sesekljanega),

2 jajci,

sol, poper, čili, majaron,

2-3 trdo kuhana jajca,

olje,

svinjska pečca (mrežica).

Čas priprave: 30 minut

Čas od začetka do konca: 70 minut

Priprava

Rezino kruha ali žemljo namočimo v mleko ali juho.

Mletemu mesu dodamo jajca, sesekljan peteršilj, sol, poper, čili, majaron, prepraženo čebulo in česen ter namočen in ožet kruh. Z mokrimi rokami sestavine temeljito pregnetemo in premešamo.

Na vlažni podlagi in z vlažnimi rokami iz mesne mase oblikujemo štruco. Vanjo vtisnemo olupljena trdo kuhana jajca in jih pokrijemo z maso. Oblikujemo štruco, jo položimo na raztegnjeno svinjsko mrežico, s katero štruco ovijemo, vse skupaj položimo v namaščen pekač in postavimo v pečico, ogreto na 200 stopinj. Pečemo deset minut, nato znižamo temperaturo na 180 stopinj in pečemo še približno 45 minut. Pečenko večkrat prelijemo z natečenim mesnim sokom in po potrebi dodamo juho ali belo vino. Tik pred koncem peke lahko pečenko premažemo s kislo smetano, ki smo ji dodali žličko gorčice.

Ker je sezona čemaža, lahko njegove oprane liste zložimo po mesu, preden dodamo kuhana jajca.

Pečeno pečenko pustimo stati deset minut, potem pa jo poljubno debelo narežemo z rebrastim nožem.

   

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / torek, 9. december 2008 / 07:00

Študije konj

Dušan Premrl je bil imeniten risar, govori razstava v Tržiču.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Včasih je ravno obratno

Vsi so se norčevali iz mojega šepanja

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Nevihta sladkih rož

Pa smo jo dobili: antologijo slovenske poezije 20. stoletja, 372 pesmi 103 avtorjev na 650 straneh. Nevihta sladkih rož je naslov te imenitne knjige, pesmi je izbral in uredil Peter Kolšek, izdala Štu...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Sedmica: Na robu kulturnega

Hm. Stanje duha v Sloveniji ni bistveno drugačno, kot je bilo v prejšnjem stoletju. Recimo. Če bi si želeli na Blejskem otoku baročno cerkvico, postavljeno na gotskih temeljih in posve...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Med sosedi 23

Sredi preteklega tedna je avstrijsko Ustavno sodišče objavilo nove odločbe o dvojezičnih krajevnih napisih na Koroškem, s katerimi razširja seznam krajev, v katerih bi morale stati dv...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Lačne terice

Delo teric je bilo naporno, zato so se morale pred teritvijo in med njo dobro podpreti. Delo je bilo enolično, a ne dolgočasno, dogajale so se prav zabavne reči. Eno od zgodb nam je ohra...