V LTH-ju izgubili svoj denar

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / petek, 17. oktober 2014 / 20:16

Nekdanje vodstvo loškega podjetja LTH v stečaju Miloš Kodre in Primož Pegam ter nekdanji lastnik družbe Jožef Angeli so znova zavrnili obtožbe tožilstva, da so z zlorabo položaja oškodovali podjetje.

Kranj – Obtoženi v kazenski zadevi zaradi sporne prodaje nepremičnine že propadle Loške tovarne hladilnikov (LTH) v Beogradu so v sredo na kranjskem okrožnem sodišču podali svoje zagovore. Vsi trije, nekdanji direktor LTH-ja Miloš Kodre, njegov namestnik Primož Pegam in nekdanji lastnik družbe Jožef Angeli, so obtožbe zavrnili in poudarili, da je bilo ravno nasprotno: na vse pretege so se trudili za preživetje LTH-ja, za kar da so jamčili tudi s svojim premoženjem, ki so ga na koncu še izgubili.

Poročali smo že, da jim kranjsko tožilstvo očita, da sta Kodre in Pegam marca 2009 z Angelijem podpisala pogodbo o prodaji poslovnih prostorov LTH-ja v Beogradu, pri tem pa so se dogovorili, da bo Angeli del kupnine poravnal z odkupom treh terjatev v višini 130 tisoč evrov. Pri tem naj bi vodilna moža LTH-ja vedela, da bodo te terjatve odpisane in zato Angeli ne bo poplačal kupnine. Na ta način naj bi Angeli pridobil 130 tisoč evrov premoženjske koristi, LTH pa je utrpel škodo v enaki višini. Kodretu in Pegamu tožilstvo zato očita kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, Angeliju pa napeljevanje na kaznivo dejanje.

Prvoobtoženi Miloš Kodre je sodišču navedel, da so se »maksimalno trudili, da bi poslovanje družbe zagnali tako, da bi lahko tekoče pozitivno poslovala in poplačala stare dolgove«, med drugim je dal za LTH celo osebno poroštvo v višini 450 tisoč evrov za pridobitev obratnih sredstev. V letu 2008 so se, tako Kodre, že začeli kazati pozitivni premiki v poslovanju, nato pa se je zapletlo, ker je družba, ki je odplačevala terjatve, odpovedala pogodbo, poleg tega je banka zagotovila le milijon evrov (dogovarjali so se za dva milijona) posojila za obratna sredstva. Ker tako niso imeli dovolj denarja za nakup surovin, niso zmogli izpolniti že pridobljenih naročil, vrednih od 1,5 do dva milijona evrov. Težke razmere so zato skušali reševati z dezinvestiranjem, med drugim tudi s prodajo nepremičnine v Beogradu, ki jo je bil Angeli pripravljen odkupiti, čeprav lastništvo ni bilo zemljiškoknjižno urejeno, del od skupno 300 tisoč evrov kupnine pa bi poplačal s prevzemom terjatev. Da sta bili dve od treh terjatev (v višini 100 tisoč evrov) takoj odpisani, je bilo po Kodretovih besedah stvar dogovora in ne dobrodelno dejanje upnikov. V Bisolu naj bi to storili zaradi očiščenja bilanc, ker so vedeli, da ne bo prišlo do poplačila, je še zatrdil.

Primož Pegam, ki pravi, da je v LTH-ju izgubil 300 tisoč svojega denarja, je zatrdil, da dokler je bil v LTH-ju, dokumenta, s katerim so družbo obvestili o odpisu terjatve, ni videl. »V obtožnici piše, da je Bisol to naredil iz dobrote. Vemo pa, da odpis terjatve dviguje davčno osnovo. Hkrati s tem, ko odpišeš terjatev, pa nimaš pravice zahtevati nazaj DDV-ja, ki bi ga dobili, če bi terjatev prijavili v stečajni postopek. Ne razumem tega dobrotništva, da bi to nekdo naredil z lepega. Definitivno mora biti zadaj nekakšen dogovor, ker bi bila to sicer donacija, darilo,« je povedal.

Jožef Angeli je za propad LTH-ja okrivil NLB, ki naj bi diktirala vse postopke. »Jaz in moja družina se nismo odločili, da bomo leta 2001 kupili LTH, zato da bi afne guncali. Vse, kar se je dogajalo, je diktirala NLB. Nisem bil več lastnik, ko so se odločili, da bodo to dali Jožefu Staniču. Jaz sem na koncu ostal brez vsega. Tudi drugi v vodstvu so vložili svoj denar in so sedaj prav tako brez imetja,« je dejal.