Srečna v krogu svoje družine

Tako srečna kot sva sedaj, nisva bila še nikoli, sta obkrožena z ljubečo družino in dobrimi prijatelji po petih desetletjih skupnega življenja zatrdila Marija in Jože Žerjav iz Radovljice.

»Spoznala sva se 12. marca 1959, prek prijateljev na Jesenicah, od koder sva oba doma. Poročila sva se že 3. septembra istega leta, saj sva le tako lahko dobila svoje stanovanje,« se časa pred petdesetimi leti spominja Marija Žerjav. »Če bi bilo odvisno samo od moje volje, bi se vzela maja, ker je to najlepši mesec za poroke …« Čez pet let se jima je rodila edina hči Karmen. Marija je takrat delala v jeseniški železarni, Jože pa je vodil oddelek za pokojninsko zavarovanje pri Zavodu za socialno zavarovanje na Jesenicah. Ko sta se kasneje oba zaposlila v Radovljici, sta se sklenila tja tudi preseliti. »Vsak dan sem se imel priložnost prepričati, kako lepo je v tem kraju; koliko več sonca in svežega zraka kot tam, kjer smo bili prej! Presrečna sva bila, ko sva dobila čudovito parcelo ob gozdu na robu Radovljice, ki je za naju najlepši kraj v Sloveniji,« zadovoljen pripoveduje Jože.

Žerjavovi tako zdaj v Radovljici živijo že skoraj trideset let, njihov dom pa je poln mladosti: starejšima vnukoma, diplomirani geologinji Ines in študentu managementa Denisu, se je pred tremi leti pridružila še mlajša sestrica, živahna deklica Neža, ki je vsem popestrila življenje. »Rada skrbim za družino in srečna sem, da mi je zaupana vloga varuške male Neže. Ko sta bila starejša vnuka njenih let, sem bila še zaposlena v Almiri, tako da ju nisem mogla čuvati. Zato mi je zdaj čas z Nežo toliko bolj dragocen,« je povedala.

Gospod Jože je še vedno zelo aktiven na profesionalnem področju, saj se je vse življenje preživljal kot pravnik. »Dolgo časa sem bil zaposlen pri Zavodu za socialno zavarovanje. Že takrat sem bral tujo literaturo, v kateri so priporočali, da človek vsakih nekaj let menja službo, sicer postane inventar,« pove z nasmehom. Tega priporočila se je tudi pogumno držal in pravi, da svojih odločitev nikoli ni obžaloval, čeprav se je imel najlepše prav na prvem delovnem mestu. Tudi odkar je iz zadnje službe na radovljiški Komunali odšel v pokoj, ves čas spremlja zakonodajo in ima, kot pravi, dela čez glavo. »Še ko sem bil v službi, sem se boril za delavske pravice in to počnem še danes. Veliko ljudi me prosi za pomoč in težko jo komu odrečem.« Ljudje so mu za pomoč hvaležni, saj svojih uslug nikoli ni zaračunaval.

Večno zvestobo sta si zakonca Žerjav še enkrat obljubila v radovljiški Šivčevi hiši, prav na dan, ko je od prve zaobljube minilo 50 let. Že naslednji dan sta odšla v toplice, konec meseca pa se skupaj s hčerko Karmen in zetom Robertom odpravljata še v Opatijo; prav tja, kjer sta pred 50 leti preživela prve medene tedne.