Ustanovili združenje agrarnih skupnosti

Prvi občni zbor Združenja predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije bo jutri, v soboto, v Sežani.

Kranj – Iniciativni odbor za ustanovitev združenja je prejšnji četrtek predstavil problematiko agrarnih skupnosti v Sloveniji in potrebo po ustanovitvi krovne organizacije. Odbor, v katerem so predsedniki in člani agrarnih skupnosti iz Primorske, sodelovali pa so tudi predstavniki agrarnih skupnosti z Gorenjskega, Kočevskega in iz Bele krajine, je pripravil vse potrebno za ustanovitev združenja, ki je bilo registrirano 11. maja na upravni enoti Ajdovščina. Prvi občni zbor bo jutri, v soboto, v Sežani, kjer naj bi izvolili tudi vse s statutom predvidene organe.

Združenje naj bi agrarnim skupnostim pomagalo reševati probleme, ki jim otežujejo upravljanje premoženja in gospodarjenjem z njim. »Zdaj je najbolj aktualno razčiščevanje članstva in dedovanje deležev po pokojnih denacionalizacijskih upravičencih, v prihodnje pa bo treba vzpostaviti takšno organizacijo in upravljanje, ki bo članom prvenstveno omogočalo uresničevanje njihovih tradicionalnih pravic in s tem tudi ohranjanje tradicionalne kulturne krajine. Upravljanje agrarnih skupnosti zdaj temelji na zelo trhlih temeljih, ki se večinoma porušijo že ob najmanjšem nestrinjanju članov ali celo tistih, ki z agrarnimi skupnostmi nimajo ničesar,« ugotavlja član iniciativnega odbora Egon Rebec in poudarja, da bi združenje zaznavalo probleme in jih posredovalo v reševanje ustreznim ustanovam, zastopalo agrarne skupnosti pri spreminjanju zakonodaje, jim pomagalo pri organizaciji in delovanju, obveščalo in izobraževalo člane …

»Agrarne skupnosti naj postanejo pravne osebe, jasno je treba opredeliti lastnino in uporabnino, kar je pomembno zato, ker lastnik ni vedno tudi član agrarne skupnosti, dokončati je treba dedne postopke ter urediti stanje v zemljiški knjigi in katastru,« meni Jožef Romšak, sicer podpredsednik komisije za agrarne skupnosti pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. »Težave, ki so povezane z lastništvom, se kažejo tudi pri odškodninah za primere, ko po zemljiščih agrarnih skupnosti poteka trasa daljnovoda, plinovoda in druge infrastrukture. Če vsi člani niso vknjiženi v zemljiško knjigo tudi kot lastniki, niso upravičeni do odškodnine ali letne rente, kar bi bilo sicer pravično,« opozarja Silvester Sikošek iz Agrarne skupnosti Vrhpolje. »Danes, ko je večina agrarnih skupnosti pridobila svoje premoženje nazaj, se pojavljajo novi izzivi, kako s tem premoženjem gospodarno upravljati. Potrebni so novi zakonski okviri ter rešitev zaostalih in aktualnih vprašanj,« je prepričan član iniciativnega odbora Tine Premrl.