Nikdar ne pozabite reči: ljubim te!

Ko potrebujete zaklonišče pred slabim počutjem, ko potrebujete objem, pa ni nikogar ob vas, ko potrebujete besedo, da zmanjša bolečino ..., si zavrtite Danielin plošček. Ob poslušanju boste pomirjeni in varni.

In potem ko je bilo po teh uvodnih besedah pričakovati, da bo tako veselo žensko, kot je Daniela Martinović, popadel smeh, se je na začudenje vseh še bolj zresnila. Srknila je požirek čaja in še mirneje in bolj potiho rekla: »Vprašajte …«

So to nekakšna navodila za boljše bivanje?

»Ne bi rekla, da so to navodila, ampak v tem, kar sem povedala, je precej resnice. Glasbo čutim kot eno največjih lepot tega sveta, zato bi jo na tak način tudi rada delila z vsemi svojimi poslušalci. Karkoli se vam zgodi, nikoli ne smete pozabiti, da ste edinstveno bitje, da ni slučajnosti, da med sedmimi milijardami ljudmi na svetu nista dva enaka. Svet bi ne obstajal tak, kot je, če vas in mene ne bi bilo … Zato se moramo imeti radi in čas, ki nam je na voljo, čas, ki se šteje z leti, ostaja v večnosti. Ne bodite nikogaršnji izdajalec, bodite gospodar svojega življenja Verjemite v dobro tudi, ko vam najmanj verjamejo; delajte dobro, ko vas ne gledajo, smejte se, ko so vsi slabe volje, skušajte doživeti sanje. Bodite vedno optimistični. Vsak dan, ko nikomur ne rečete, da ga ljubite, je izgubljen. Imejte prijatelje, imejte ljudi, ki vas ljubijo, ki vam dajejo energijo.«

Presenečenje nad njenimi besedami je bilo očitno zato se je z daljšim nasmeškom opravičila za nenavaden uvod. Drugega junija imate koncert v Ljubljani.

»Da. In imam tremo…«

Vi imate tremo pred nastopom? Po toliko letih izkušenj na odru?

»Še vedno imam tremo pred vsakim nastopom. To je zame znak, da mi še vedno veliko, veliko pomenijo nastopi v živo; da imam še vedno metuljčke v sebi, ko pričakujem ljudi, ki so me prišli poslušat in gledat.«

Koncert bo v Križankah.

»Križanke imam zelo rada. Tam je sama pozitivna energija. Tam je nemogoče imeti slab dan, večer ali slab nastop. Tam je človek tak, kot bi bil priklopljen na polnilec (smeh). Da, v Križankah in ne bom sama.«

Verjamem, da bodo Križanke polne in da bo tam ljubljanski župan.

»Ni razloga, da bi ne bile polne, niti ni razloga, da bi ne prišli vsi moji prijatelji, kar jih bo ta večer v bližini ali v Ljubljani. Župan Janković je že dvajset let moj prijatelj, zelo dober prijatelj, in kadar sem v Sloveniji, se skoraj zagotovo srečava. On je velik oboževalec moje glasbe in … Ampak hotela sem povedati nekaj drugega. Na koncertu bosta poleg mene dve veliki pevski divi - Tereza Kesovija, ki je ni treba posebej predstavljati, saj vemo, da gre za damo oziroma pevko, ki nima konkurence, temveč samo posnemovalce, in Helena Blagne, ki pa je tudi ni treba predstavljati, kajne? Spremljal nas bo veliki revijalni orkester, tako da bo žur zagotovljen (smeh).«

Halida Bešliča ne bo?

»Ne. Njega ne bo. To bo ženski večer. On pravi, da je star človek in ne more skakati za nami, mladimi (smeh).«

Vajin duet pesmi Zarobljenik uspomena je namreč postal hit.

»Pesem je izvrstno sprejeta. Tudi videospot se vrti na vseh televizijskih postajah. Krasno je bilo delati z njim. Na snemanju videospota sem postala strahotno lačna in sem si privoščila čevapčiče s čebulo. Nisem vedela, če smem jesti čebulo, ker je bilo treba posneti še nekaj kadrov zelo od blizu - saj veste, da bi ne imela zadaha, zato sem ga raje vprašala: Halid, lahko jem čebulo ali ne? 'Jej, ta mala, jej. Glej, kakšna si, kot obešalnik, same kosti so te …' Delati z njim je res nekaj posebnega.«

Zakaj?

»On je tako topel, tako pomirjajoč človek, da ob njem pozabiš na vse tegobe tega življenja. Zna poslušati, kar je zelo pomembno, in zna nekaj povedati. Ima neverjeten občutek za tisto, kar dela, in je zelo inteligenten človek. Res sem vesela, da ga poznam.«

Vi poslušate Halidovo glasbo?

»Seveda. On poje vrhunsko! Jaz delim glasbo na dobro in slabo, ne glede na zvrst. Ni pomembno, kakšna zvrst glasbe je, pomembno je, da je dobra, potem mi gre zlahka v uho. Če je heavy metal dober, ga poslušam, če je dobra narodna glasbo, prav tako.«

Ko sem jo vprašal, kaj dela, ko ne poje, ko ne nastopa, je odgovorila, da je zasedena z življenjem. Daniela piše povesti za otroke. Piše knjigo, ki govori o pozitivnem življenju, uči se petja pri vrhunskem ameriškem profesorju glasbe, zelo rada pospravlja po hiši, včasih minejo dnevi, ko hiše sploh ne zapusti. Duhovnost ji je postala hobi, zato je tudi opravila veliko tečajev, ki poučujejo človek, kako naj polneje zaživi.