Slovenci precej zadržani do skladov

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 7. maj 2018 / 17:23

Čeprav smo med bolj varčnimi narodi v Evropi, pa Slovenci še vedno največ varčujemo v gotovini in depozitih, le malo se odločamo za naložbe v vzajemne sklade.

Ljubljana – Slovenci nismo navdušeni nad vlaganjem v vzajemne sklade, ugotavljajo v Združenju družb za upravljanje investicijskih skladov (ZDU). Slovenske družbe za upravljanje v stotih slovenskih skladih upravljajo 2,6 milijarde evrov premoženja, od tega 1,6 milijarde predstavljajo naložbe gospodinjstev. Za razliko od večine evropskih držav Slovenci kljub nizkim obrestnim meram in inflaciji še vedno precej raje varčujemo v gotovini in depozitih, ki predstavljajo kar 69 odstotkov finančnega premoženja gospodinjstev, naložbe v sklade pa le 5,3 odstotka. Pravo nasprotje je denimo Švedska, kjer imajo gospodinjstva v gotovini in depozitih le 13,7 odstotka svojega premoženja, v vzajemnih skladih pa denimo 25 odstotkov.

Kot je poudarila Karmen Rejc, direktorica ZDU, slovenska gospodinjstva sicer sodijo med najvarčnejša v Evropi, lani so denimo privarčevala skoraj sedmino svojega razpoložljivega dohodka, kar jo uvršča na peto mesto med evropskimi državami. »A visoka stopnja varčevanja sama po sebi ne zadošča, privarčevana sredstva je treba tudi pametno investirati, da dosežemo želeni cilj,« pravi Rejčeva.

Matjaž Lorenčič, predsednik uprave KBM Infond, nezaupanje do drugih oblik varčevanja pripisuje nizki stopnji finančne pismenosti, po kateri smo na repu Evrope. Zato si tudi v ZDU prizadevajo za spremembo varčevalnih navad. »Z razpršenostjo naložb lahko pridemo do dobrega rezultata,« je prepričan Lorenčič, ki dodaja, da vzajemni skladi predstavljajo eno najvarnejših oblik varčevanja, ki zagotavlja tudi znatno višje donose. »Po desetih letih varčevanja ob mesečnem pologu sto evrov vlagatelj na banki ob 1,5-odstotni obrestni meri dobi 12.900 evrov, v vzajemnem skladu s predvidenim sedemodstotnim donosom pa 17.200 evrov,« pravi Lorenčič, ki dodaja, da so razlike ob daljšem časovnem obdobju še precej večje.

Številne prednosti vzajemnih skladov vidi tudi predsednik uprave NLB Skladov Kruno Abramovič, ki vzajemne sklade imenuje kar formula ena med finančnimi produkti. Njihove bistvene prednosti so enostavnost upravljanja, dobro reguliran trg, strokovno upravljanje in visoka likvidnost, ki omogoča izplačilo že v nekaj dneh. Zaradi vseh teh dejavnikov je po mnenju strokovnjakov v Sloveniji še precej prostora za povečanje deleža naložb v vzajemne sklade.

Za konec pa še zanimivost, ki jo opažajo sogovorniki. Kljub temu da smo Slovenci zelo zadržani vlagatelji, pa se v primeru, ko se vendarle odločimo za naložbe v finančne produkte, za razliko od večine Evropejcev investiramo v bolj tvegane sklade, kar kaže na to, da si želimo prihranke kar najhitreje oplemenititi. Od tod verjetno tudi tolikšna evforija glede kriptovalut.

A pametno varčevanje zahteva razporeditev tveganja in predvsem čas, saj je vlaganje v vzajemne sklade tek na dolge proge, pravijo sogovorniki.