Matjaž Lorenčič, predsednik uprave KBM Infond, predsednik uprave NLB Skladi Kruno Abramovič in Karmen Rejc, direktorica ZDU

Slovenci precej zadržani do skladov

Čeprav smo med bolj varčnimi narodi v Evropi, pa Slovenci še vedno največ varčujemo v gotovini in depozitih, le malo se odločamo za naložbe v vzajemne sklade.

Ljubljana – Slovenci nismo navdušeni nad vlaganjem v vzajemne sklade, ugotavljajo v Združenju družb za upravljanje investicijskih skladov (ZDU). Slovenske družbe za upravljanje v stotih slovenskih skladih upravljajo 2,6 milijarde evrov premoženja, od tega 1,6 milijarde predstavljajo naložbe gospodinjstev. Za razliko od večine evropskih držav Slovenci kljub nizkim obrestnim meram in inflaciji še vedno precej raje varčujemo v gotovini in depozitih, ki predstavljajo kar 69 odstotkov finančnega premoženja gospodinjstev, naložbe v sklade pa le 5,3 odstotka. Pravo nasprotje je denimo Švedska, kjer imajo gospodinjstva v gotovini in depozitih le 13,7 odstotka svojega premoženja, v vzajemnih skladih pa denimo 25 odstotkov.

Kot je poudarila Karmen Rejc, direktorica ZDU, slovenska gospodinjstva sicer sodijo med najvarčnejša v Evropi, lani so denimo privarčevala skoraj sedmino svojega razpoložljivega dohodka, kar jo uvršča na peto mesto med evropskimi državami. »A visoka stopnja varčevanja sama po sebi ne zadošča, privarčevana sredstva je treba tudi pametno investirati, da dosežemo želeni cilj,« pravi Rejčeva.

Matjaž Lorenčič, predsednik uprave KBM Infond, nezaupanje do drugih oblik varčevanja pripisuje nizki stopnji finančne pismenosti, po kateri smo na repu Evrope. Zato si tudi v ZDU prizadevajo za spremembo varčevalnih navad. »Z razpršenostjo naložb lahko pridemo do dobrega rezultata,« je prepričan Lorenčič, ki dodaja, da vzajemni skladi predstavljajo eno najvarnejših oblik varčevanja, ki zagotavlja tudi znatno višje donose. »Po desetih letih varčevanja ob mesečnem pologu sto evrov vlagatelj na banki ob 1,5-odstotni obrestni meri dobi 12.900 evrov, v vzajemnem skladu s predvidenim sedemodstotnim donosom pa 17.200 evrov,« pravi Lorenčič, ki dodaja, da so razlike ob daljšem časovnem obdobju še precej večje.

Številne prednosti vzajemnih skladov vidi tudi predsednik uprave NLB Skladov Kruno Abramovič, ki vzajemne sklade imenuje kar formula ena med finančnimi produkti. Njihove bistvene prednosti so enostavnost upravljanja, dobro reguliran trg, strokovno upravljanje in visoka likvidnost, ki omogoča izplačilo že v nekaj dneh. Zaradi vseh teh dejavnikov je po mnenju strokovnjakov v Sloveniji še precej prostora za povečanje deleža naložb v vzajemne sklade.

Za konec pa še zanimivost, ki jo opažajo sogovorniki. Kljub temu da smo Slovenci zelo zadržani vlagatelji, pa se v primeru, ko se vendarle odločimo za naložbe v finančne produkte, za razliko od večine Evropejcev investiramo v bolj tvegane sklade, kar kaže na to, da si želimo prihranke kar najhitreje oplemenititi. Od tod verjetno tudi tolikšna evforija glede kriptovalut.

A pametno varčevanje zahteva razporeditev tveganja in predvsem čas, saj je vlaganje v vzajemne sklade tek na dolge proge, pravijo sogovorniki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / nedelja, 19. oktober 2008 / 07:00

Višje cene tudi v Kranjski Gori in Radovljici

Vlada je ta teden dala soglasje k cenam komunalnih storitev še za nekatera podjetja, med njimi tudi za komunali iz Kranjske Gore in Radovljice.

Objavljeno na isti dan


Splošno / nedelja, 7. oktober 2007 / 07:00

V Acroniju prej ali slej drugačen delovni čas

V Acroniju še niso spremenili delovnega časa, a dolgoročno bodo zagotovo prešli na osemurni delovnik, pravi glavni direktor.

Splošno / nedelja, 7. oktober 2007 / 07:00

Jesenice naj postanejo mesto priložnosti

Oto Kelih (SD) je najstarejši svetnik v jeseniškem občinskem svetu. "Živi za to, da se učiš, uči se zato, da živiš," je eno od njegovi življenjskih vodil.

Splošno / nedelja, 7. oktober 2007 / 07:00

Lekarna bi se rada preselila

Ena od možnosti bi bila ureditev lekarniških prostorov pri Splošni bolnici Jesenice.

Splošno / nedelja, 7. oktober 2007 / 07:00

Ministri tudi na Jesenicah

V okviru vladnega obiska Gorenjske so Jesenice obiskali trije ministri - za zdravje Zofija Mazej Kukovič, za razvoj Žiga Turk in za notranje zadeve Dragutin Mate.

Splošno / nedelja, 7. oktober 2007 / 07:00

Minister Turk na Domenci

»Vedno, kadar se peljem mimo Lesc in ob cesti vidim oglas domenca.com, se sprašujem, kakšno podjetje je to,« je na vprašanje, zakaj se je na Jesenicah odločil obiskati ravno podjetje Domenca,...