Ujme »sekajo« po svoje

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 18. november 2015 / 11:02

V gozdnogospodarski enoti Mežakla so v minulih desetih letih zaradi naravnih ujm posekali dve petini lesa več, kot so načrtovali. V zavodu za gozdove dajejo v načrtu za naslednje desetletno obdobje poudarek ukrepom, s katerimi bi okrepili odpornost in stabilnost gozdov.

Bled – V blejski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije so pripravili načrt za gozdnogospodarsko enoto Mežakla za obdobje 2015–2024. Osnutek načrta je bil dva tedna javno razgrnjen, v času razgrnitve pa je bila tudi javna obravnava. Svet območne enote bo predlog načrta določil na seji 20. novembra, dokončno pa ga bo potrdil minister.

Enota Mežakla obsega 4073 hektarjev gozdov na planoti Mežakla, v Radovni s Krmo, na Pernikih in na Poljanah (Boršt). Ker vsa leži v Triglavskem narodnem parku, vsi gospodarski gozdovi (2369 hektarjev) spadajo med gozdove s posebnim namenom, v katerih so gozdnogospodarski ukrepi dovoljeni; vse ostalo pa so varovalni gozdovi. Skoraj 90 odstotkov površine gozdov je v zasebni lasti, dobra desetina pa je državnih. Povprečna lesna zaloga je dokaj visoka – 330 kubičnih metrov na hektar – in je višja od državnega povprečja (285). Letni prirastek je zaradi velikega deleža varovalnih gozdov dokaj nizek – 6,01 kubičnega metra na hektar – in je nižji od državnega povprečja (7,1).

Kot je na predstavitvi načrta povedal Andrej Gartner, vodja odseka za gozdnogospodarsko načrtovanje v blejskem zavodu za gozdove, so glavni problem v enoti vse pogostejše naravne ujme. Ujme so najbolj prizadele iglavce, še zlasti smreko, ki prevladuje. Sanitarna sečnja je v zadnjem desetletju predstavljala kar 85 odstotkov celotnega poseka lesa v enoti, največ zaradi pretirane razmnožitve lubadarja ter posledic žledoloma, snegoloma in vetroloma. Celotni posek je bil prav zaradi ujm za dve petini večji, kot so načrtovali, pri tem pa so bili najbolj prizadeti predeli, kjer raste smreka na rastiščih, ki niso avtohtona. V enoti sta tak primer Boršt in Perniki, kjer so zaradi pretirane razmnožitve lubadarja in snegolomov posekali 2,8-krat več iglavcev, kot so načrtovali.

V zavodu za gozdove dajejo v novem načrtu poudarek ukrepom, s katerimi bi ob vse pogostejših naravnih ujmah zagotovili večjo odpornost in stabilnost gozdov. To naj bi zagotovili tudi z naravnim pomlajevanjem, s katerim naj bi postopno okrepili delež listavcev. Posek naj bi v primerjavi s prejšnjim načrtom povečali za šest odstotkov.