Za razigrano in ustvarjalno otroštvo

Besedilo: Damjana Šmid
Kategorija: Nasveti / ponedeljek, 13. oktober 2014 / 10:14

To je poslanica letošnjega praznovanja v tednu otroka. Povezana je z vsebino, ki so jo izbrali mladi za šolski parlament in obravnava izobraževanje ter poklicno orientacijo. Vsebina ni tako lahkotna, k ot je videti iz besed. Razigrano otroštvo krademo otrokom z našimi pričakovanji in z aktivnostmi, s katerimi polnimo otrokov vsakdanjik že v predšolski dobi. Ustvarjalnost učinkovito manjšamo s samoumevnostjo ponujenih igrač in materialov. Količina le-teh slabo vpliva na ustvarjalnost, saj se otrok navadi, da je vse na pol pripravljeno in izdelano. Otroci potrebujejo vedno več usmeritev in navodil, namesto da bi razvijali ustvarjalnost. Težko je biti ustvarjalen, ko je vse izmerjeno, določeno, izdelano. Razigrano otroštvo smo otrokom ukradli z devetletko in s prezgodnjo uporabo moderne tehnologije. Drevesa samevajo in na kolenih ni veliko odrgnin. Prepričani smo, da otroci potrebujejo vse, kar je na tržišču. Premalo smo kritični do programov. Otroci jočejo, če niso sprejeti v glasbeno šolo. Športni tabori ponekod presegajo številke od tristo evrov navzgor. Zneski za izvenšolske dejavnosti niso majhni. Na tekmovanje ne more vsak, saj je potrebno delati na obetajočih. Tudi če gre za tekmo, ki ni odločilna. Nastopajo favoriti. Samopodoba otrok ne skrbi nikogar. Starši si delajo skrbi, kako bo otrok preživel brez tega. Pojavi se pravo tekmovanje, kam je vključen otrok in kako je uspešen. Včasih nisem čisto prepričana, ali je to kaprica staršev ali interes družbe. Prevečkrat pa srečam otroke, ki zasovražijo tako dejavnosti kot tekmovanja. Mogoče tudi zaradi preveč, preveč, preveč pri vsem, kar se dogaja na tem področju. Razigrano otroštvo v predšolskem obdobju bi moralo biti brez dodatnih popoldanskih obremenitev, ali pa bi moralo biti njihovo število minimalno. Otrok, ki obiskuje vrtec, potrebuje popoldne samo normalne starše, ki znajo z njim preživeti normalne dni. Dejavnosti, ki se opravljajo v družini, so velika učna baza za otroke, hkrati pa ob takšnem načinu življenja ostaja še veliko časa za prosto igro. Igra, ki jo otrok izbira sam, kaže na njegove interese. Starše skrbi, da je ta igra preveč enostavna, preprosta, in zato dodajajo različne didaktične igrače, ki pa največkrat obležijo v kotu. Kaj je narobe s peskovnikom in avtomobilčki? Včasih se starši pritožujejo, da bi otrok to počel ves čas. In? Saj tudi poklic kasneje opravljamo vsak dan na podoben način. Ne sodimo otrokove igre prehitro in ne posegajmo vanjo s svojimi odraslimi idejami. Razigranost se skriva v preprostih igračah, v gibanju, v dejavnostih, ki jih ima otrok zares rad. Samo glejmo otroke, kdaj se smejijo, kdaj so sproščeni, kdaj so radostni. To jim dajmo. Kot ravnovesje za dni, ko pride stiska, ko ne zmorejo, ko se jim zdi pretežko. Lepo bi bilo, če bi se odrasli malce nalezli te otroške razigranosti. Če bi večkrat ustavili čas in si naložili malo manj dejavnosti, ki imajo predznak »moram«. Mogoče bi se morali večkrat vprašati, ali opravljamo delo, ki nas veseli. Navdušenje nad delom, ki ga opravljamo, kažemo tudi otrokom. Ali smo sledili svojim sanjam in jih uresničili, ali smo pristali nekje, kjer je bil pač prostor za nas? Če dela ne opravljamo radi, se lahko hitro zgodi, da podobno zgodbo prenesemo na otroke. V strahu, da se jim to ne bi zgodilo, jim naložimo naše neizpolnjene želje in pričakovanja. Naredimo načrte zanje, prepričujemo jih, kaj vse bi bilo zanje koristno, hkrati pa jim kažemo sličico nezadovoljnega starša. Kdo bi verjel le na besedo? Iz teh tihih in glasnih pritiskov pogosto ustvarimo najslabše izide. Če k temu dodamo še strah današnjega časa, brezposelnost in boj za preživetje, pa izvajamo nehote še večje pritiske. Prostor za otroštvo se tako vsak dan zmanjšuje. Povečajmo ga s preprostimi čarovnijami. Dajmo otrokom manj igrač in več časa. Dajmo jim manj dejavnosti in več sebe. Dajmo jim več srčnosti in manj tekmovanj. Kupite že tistega hrčka, zajčka ali zlato ribico, za katero vas otrok prosi že pet let. Mogoče tudi zato, da bi z nekom delil ta svoj mali svet.