Jaka ima šampionski potencial

Hrvaški biatlonec Jakov Fak, ki naj bi po olimpijskih igral tekmoval za Slovenijo, je biatlonec postal povsem naključno. Športno pot je začel kot tekač na smučeh.

Rudno polje - Danes bodo na Rudnem polju slovesno odprli Športni center Pokljuka, kjer že nekaj časa trenirajo člani slovenske biatlonske reprezentance, s katero se drugo sezono pripravlja tudi hrvaški biatlonec Jakov Fak, nosilec bronaste medalje s posamične tekme na letošnjem svetovnem prvenstvu v Koreji. Mladi Hrvat, rojen 1. avgusta 1987, naj bi po olimpijski sezoni tekmoval za Slovenijo.

»Biatlon sem začel trenirati po naključju. Bil sem tekač na smučeh, potem pa so leta 2000 v klub prišli trenerji in rekli, da bi začeli trenirati biatlon,« je svoje biatlonske začetke opisal Jakov Fak. Da je izreden talent, je opazil trener slovenske moške ekipe Uroš Velepec in ga povabil v ekipo, ki se ji je Jakov priključil lani maja: »Ko je prišel, je bil soliden, a daleč od tega, da bi izkoristil svoje potenciale. V tem času je zelo napredoval. Strelja izredno hitro, veliko tvega. Marič in Bauer sta sicer za odtenek hitrejša v teku, kar pa Jakov nadomesti s hitrim streljanjem. Je šampionski potencial, dober partner na treningu, pa tudi sicer zelo v redu fant: pošten, skromen, zna se pošaliti tudi na svoj račun.« Jaka, kot ga kličejo, se s slovenskimi fanti dobro razume. »Jaka je zelo v redu in upam, da bo prihodnje leto nastopal za našo ekipo. Je zelo nadarjen in škoda bi ga bilo spustiti,« o njem pravi slovenski biatlonec Janez Marič.

Dvaindvajsetletnik iz Mrkopalj si v letošnji sezoni želi predvsem bolj konstantnih nastopov: »Upam, da bom to sezono nastopal še na višji ravni, da bodo rezultati bolj konstantni, da bom v teku še hitrejši. Ob koncu sezone bi bil rad uvrščen med najboljših trideset biatloncev na svetu. Na vse najboljše upam tudi na olimpijskih igrah.« Po Vancouvru pa naj bi Hrvat oblekel dres s slovenskim grbom. »Na hrvaškem ni razmer, ki si jih želim, ki so potrebne za doseganje dobrih rezultatov. Po osvojeni medalji na svetovnem prvenstvu sicer sem bolj znan, a očitno ne dovolj, tako da sponzorjev ne dobim. Evforija po medalji se je hitro polegla. Moja želja je, da bi še naprej treniral s slovensko ekipo in tekmoval za Slovenijo,« je v povsem razumljivi slovenščini pojasnil Jakov, ki v Sloveniji preživi kar veliko časa. Ko je doma, pa se največ posveča svojemu dekletu.