Prenovljena evrska bankovca

V torek so dali v obtok prenovljena bankovca za sto in dvesto evrov, za katera je značilna še boljša zaščita pred ponarejanjem.

Tudi pri prenovi bankovcev ostaja pravilo, da čim daljši je bankovec, tem večja je njegova vrednost.

Kranj – Evrosistem, ki ga sestavljajo Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke držav članic Evropske unije, ki so sprejele evro, je v torek dal v obtok prenovljena bankovca za sto in dvesto evrov. Po prenovi bankovca za pet, deset, dvajset in petdeset evrov in po prenehanju izdajanja bankovca za petsto evrov sta to zadnja bankovca iz serije Evropa, ki zagotavlja večjo zaščito pred ponarejanjem. Vsi evrski bankovci prve serije ostajajo še naprej zakonito plačilno sredstvo in so v uporabi vzporedno z novimi bankovci.

Prenovljena bankovca za sto in dvesto evrov se od svojih predhodnikov enake vrednosti razlikujeta v nekaterih bistvenih značilnostih, med najbolj očitnimi je razlika v velikosti. Medtem ko dolžina obeh bankovcev ostaja enaka, sta enako široka kot bankovec za petdeset evrov in sta zato bolj priročna za uporabo in primernejša za obdelavo v različnih napravah, tudi v denarnicah se bosta manj trgala in obrabila. Značilnost novih dveh bankovcev je tudi hologram s sateliti na vrhu srebrnega traku, na katerem so tudi portret Evrope, arhitekturni motiv in velik znak €; imata pa tudi izboljšano smaragdno zeleno številko. Poleg zaščitnih elementov, ki so vidni s prostim očesom, so na bankovcih tudi prenovljeni in izboljšani strojno berljivi elementi, tako so bankovci bolj varni in še bolje zaščiteni pred ponarejanjem. Lažja je tudi njihova obdelava v napravah in avtomatih pa tudi preverjanje pristnosti.

V Banki Slovenije ugotavljajo, da prebivalci bankovca za sto in dvesto evrov največ uporabljajo za ohranitev vrednosti, bolj poredko pa za plačevanje. V evrskem območju je v obtoku več kot 2,8 milijarde bankovcev za sto evrov, kar predstavlja 12,7 odstotka vseh evrskih bankovcev, in malo manj kot 270 milijonov bankovcev za dvesto evrov, njihov delež pa je med vsemi bankovci 1,2-odstotni.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / nedelja, 27. avgust 2023 / 07:54

Knjiga in film podob iz preteklosti

Dvorišče gradu Khislstein, veliko platno in oder pod košato lipo ter veliko število obiskovalcev so bili najlepša kulisa predstavitve filma in knjige Podobe nekdanjega Kranja, ki je zaznamovala tokrat...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / petek, 3. november 2006 / 06:00

Mami, rad bi bil slaven

Vse več mladih razmišlja, kako na najlažji način do javne prepoznavnosti. Čarovnice s tem problemov nimajo, so jih pa skomercializirali do te mere, da namesto metel uporabljajo celo sesalnike.

Prosti čas / petek, 3. november 2006 / 06:00

Brat vse vidi, brat vse ve: Indijanci, najboljši frizerji

Indijance so za tri tedne sprejeli v Kranju. Nameščeni bodo v zapuščenem hotelu Jelen.

Prosti čas / petek, 3. november 2006 / 06:00

Nominator

Prihaja teta Zima. Čeprav je meteorološka, še bolj pa koledarska zima še daleč, je te dni prvič zadišalo po snegu. Nekaj vršacev je pobelilo, na Koroškem, na Visokih Turah je snega nenav...

Kultura / petek, 3. november 2006 / 06:00

De profundis s sakralno glasbo

V soboto je imel komorni zbor De profundis koncert v cerkvi sv. Miklavža na Godešiču. Poslušalcem so premierno predstavili novi repertoar, tokrat sakralne glasbe. V spored so uvrstili de...

Kranj / petek, 3. november 2006 / 06:00

Revija obrtniških pevskih zborov

Kranj - Obrtniški Moški pevski zbor dr. Janez Bleiweis Kranj je na oktobrski sobotni večer organiziral Revijo obrtniških pevskih zborov Slovenije. Prireditev, tokrat že 24. po vrs...