Državni zbor srebrni jubilant

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / petek, 13. oktober 2017 / 13:59

Letos bo minilo 25 let od konstituiranja prvega Državnega zbora Republike Slovenije. Srebrni jubilej slovenski parlament zaznamuje z več dogodki od oktobra do decembra, ko bodo proslavili s slavnostno sejo.

Na konstitutivni seji Državnega zbora se je 23. decembra 1992 zbralo 90 poslank in poslancev, izvoljenih na volitvah 6. decembra. Temelje parlamentarni ureditvi države z delitvijo oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno oblast, ki je določila Državni zbor kot osrednji predstavniški in zakonodajni organ, je 23. decembra 1991 sprejela Skupščina Republike Slovenije. Kot vemo, je bil njen predsednik gorenjski rojak dr. France Bučar. Slednji je kot najstarejši član vodil tudi konstitutivno sejo Državnega zbora, nato je bil na mesto prvega moža parlamenta izvoljen Herman Rigelnik. Pred Državnim zborom je prisegel tudi takratni predsednik države Milan Kučan.

V 25 letih se je zvrstilo sedem mandatov Državnega zbora, dva sta se končala predčasno. Zbor je vodilo enajst predsednikov, med njimi je bil tudi sedanji predsednik države Borut Pahor, ki je parlamentu predsedoval od leta 2000 do 2004. Med predsedniki smo imeli tudi Gorenjca, Pavel Gantar je državni zbor vodil od leta 2008 do 2011. Ob srebrnem jubileju je izšla brošura, v kateri besedno in grafično prikazuje 25 podatkov iz 25 let državnega zbora. Tako med drugim najdemo podatek, da je v 25 letih poslansko funkcijo opravljalo 462 poslancev, od tega 357 moških in 105 žensk, nekateri tudi v več mandatih. Delali so v 68 poslanskih skupinah, 36 poslancev pa je doslej to nalogo opravljalo kot nepovezani poslanci. V teh letih je bilo 596 sej, od tega 229 rednih in 366 izrednih, ki so skupaj trajale 2125 dni oziroma 12.522 ur in obravnavale 7957 točk dnevnega reda. Tu niso štete seje delovnih teles, ki so se sestala na 9567 sejah in obravnavala 30.461 točk. Državni zbor je v četrt stoletja sprejel 3690 zakonov, sprememb zakonov in ratifikacij. Sprejetih je bilo tudi dvanajst sprememb ustave. Poslanci so zastavili 18.838 poslanskih vprašanj in pobud. Bilo je tudi veliko pobud in zahtev za referendum, teh pa doslej izvedenih 22. Vloženih je bilo 43 interpelacij, državni zbor je odredil 31 parlamentarnih preiskav. Vloženih je bilo 5278 peticij, od katerih jih 504 še ostaja nerešenih. Poslanci so predlagali 72.079 amandmajev: sprejetih je bilo 42.278 in zavrnjenih 29.801. Poslanci so se udeležili 1518 dogodkov v okviru mednarodne dejavnosti, opravili 534 obiskov v tujini in gostili 734 obiskov tujih poslancev.

Kako je v državnem zboru zastopana Gorenjska? V gorenjski volilni enoti je v vsakem mandatu izvoljenih enajst poslancev, nekateri kandidirajo tudi drugje. V tem mandatu z Gorenjskega prihajajo: Irena Kotnik, Andreja Potočnik, Maruša Škopac, Branko Zorman (vsi SMC), Branko Grims, Marko Pogačnik, Žan Mahnič (SDS), Julijana Bizjak Mlakar (DeSUS), Miha Kordiš, Luka Mesec (Levica), Matej Tonin, Ljudmila Novak (NSi) in Alenka Bratušek (Zavezništvo AB). Najdaljši poslanski staž ima med njimi Branko Grims.

Državni zbor pa razen poslancem odpira svoja vrata tudi običajnim državljanom. Vsako drugo soboto v mesecu je namreč dan odprtih vrat. V 25 letih se je v hramu demokracije zvrstilo več kot 219 tisoč obiskovalcev. Ravno jutri, 14. oktobra, bodo vrata znova odprta, dan pa bo v znamenju Plečnikovega leta s predavanjem dr. Petra Krečiča o velikem slovenskem arhitektu Jožetu Plečniku in njegovih snovanjih in načrtih slovenskega parlamenta. Ob jubileju Državnega zbora je na ogled razstava njegovih publikacij, ob 50-letnici zgradbe Državnega zbora pa je nastal tudi film. Palačo Ljudske skupščine so začeli graditi leta 1954 in končali pet let pozneje.