Kmečki stroj se »vrti« že petindvajset let

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 25. september 2014 / 10:03

V sredo, 17. septembra, je minilo natanko petindvajset let, odkar je Franc Guzelj od Sv. Barbare kot eden prvih zasebnikov v Sloveniji začel prodajati rabljene in nove kmetijske stroje.

Sveta Barbara – Kaj je vplivalo na to, da je Franc 1989. leta pustil službo v Termiki, kjer se je ukvarjal s prodajo tervola, in odšel na tedaj še precej negotovo samostojno podjetniško pot in začel prodajati kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo? Vsekakor je na to vplivalo dejstvo, da izhaja s 83 hektarjev velike kmetije Pr' Vodnik, kjer gospodari njegov brat Ivan, in da je doma na kmetiji spoznal delo s kmetijskimi stroji, potrebe hribovskih kmetov po mehanizaciji pa tudi miselnost kmečkih ljudi, ki dobro premislijo, preden težko zasluženi denar dajo »od sebe«. »Ko sem se vozil po Gorenjskem in Sloveniji, sem videl, da je na kmetijah veliko rabljenih strojev, ki bi jih lahko komisijsko prodajal ali jih odkupil in prodal naprej,« začetek svoje podjetniške poti opisuje Franc, ki je izključno rabljene stroje prodajal le prvo leto, nato se je odločil tudi za prodajo novih. Tedaj so bili to predvsem traktorji Zetor, Universal, Deutz, Tomo Vinkovič, IMT ter priključki, med katerimi je bilo največ SIP-ovih. Že prvo leto so pripravili hišni sejem, s kakršnim so kasneje po­stali znani po vsej Sloveniji. »Na teh sejmih smo vsakič prikazali praktično delovanje od dvajset do trideset strojev, vse to z namenom, da bi se kmetje še pred nakupom prepričali, kako stroj deluje,« pove Franc in doda, da zadnja leta tovrstnih sejmov ne pripravljajo več. Ne le zato, ker je sejmov že veliko – od tistih, ki jih pripravljajo posamezni proizvajalci ali prodajalci mehanizacije, do večjih sejmov s ponudbo številnih različnih proizvajalcev in prodajalcev, ampak predvsem zaradi tega, ker so se bolj usmerili v prodajne akcije (dneve odprtih vrat) in praktične predstavitve posameznih strojev na terenu. Od sejmov se vsako leto udeležijo le še njim najbližjega in dobro obiskanega spomladanskega in jesenskega sejma v Komendi.

Franc je na podjetniški poti odprl tudi poslovno enoto na Godešiču in trgovino s tehničnim blagom v Škofji Loki, a se je spričo razmer na trgu in vse hujše konkurence velikih trgovcev odločil, da bo deloval le na domači lokaciji na Sveti Barbari, kjer ima v hiši trgovinico z rezervnimi deli, ob njej pa okrog petsto kvadratnih me­trov pokritih skladiščnih prostorov in še približno toliko nepokritih. Osredotočil se je na kmetijske in gozdarske stroje za potrebe hribovskih kmetij. Prodaja stroje dvajsetih tujih izdelovalcev, največ iz Italije, in od vseh najpomembnejših slovenskih, še vedno je ohranil tudi prodajo rabljene mehanizacije.

Je precej oddaljena lokacija ovira pri poslu? »Da nas kupci poiščejo tu, na Sveti Barbari, dokazuje, da dobro delamo. Z izgradnjo poljanske obvoznice bomo vsega štiri kilometre oddaljeni od glavne ceste, pot do nas bo bolj enostavna. Če bi bili bližje mestu, bi verjetno lažje prodajali tudi bolj po­trošni material,« meni Franc in pove, da se je v petindvajsetih letih veliko spremenilo: »Prvih pet let so se stroji prodajali kot v trafiki, tudi zaradi visoke inflacije se je kmetom splačalo star stroj zamenjati z novim. Danes je potrebno res veliko znanja, da stroj prodamo, pri tem pa je pomembna tudi dobra oskrba z rezervnimi deli in zanesljiv servis. Konkurenca na trgu je huda, uvoznikov je veliko, nekateri med njimi prodajajo podobne stroje kot jih mi. Vse večja je ponudba cenenih strojev, a na srečo je tudi čedalje več kmetov, ki želijo imeti kvaliteten, zanesljiv stroj in so pripravljeni za to tudi več plačati.«

Franc je zadovoljen, da jim tudi v kriznih časih uspeva ohranjati promet na ravni prejšnjih let, a ko ga ob jubileju vprašamo po načrtih in željah, pravi: »Razmišljam o novih prodajnih programih, želim si, da bi kdo od otrok nadaljeval dejavnost, pa tudi to, da bi državo vodili boljši gospodarji.«