Mira Šemić je znana po svojih kulinaričnih večerih. (Foto: Tina Dokl)

Romantična večerja

Ni bilo valentinovo, bil je kulinarični večer z Miro Šemić v Vili Bled. Dobra vina in kuhinja Igorja Jagodica je prisotne popeljala v deželo razvajanja brbončic.

Danes je Igor Jagodic, doma z Visokega pri Kranju, šef kuhinje v blejski Vili Bled. Od leta 2006 je član slovenske nacionalne kuharske reprezentance, precej se je v svoji kuharski karieri izobraževal v tujini - tudi v restavracijah s po dvema, tremi Michelinovimi zvezdicami (Noma na Danskem in Gourmet restaurant Lerbach, Schlosshotel Lerbach v Nemčiji), na različnih tekmovanjih pa posegal po zlatih, srebrnih in bronastih odličjih.

Tokrat je ponovno združil moči z Miro Šemić, ki uživa ob pripravi svojih kulinarično vinskih večerov, je someljejka tretje stopnje in njena Romantična večerja je tokrat na Bled privabila kar lepo število ljubiteljev odlične hrane in izvrstnih vin. Večerja sama je imela sedem hodov, pospremilo pa jih je sedem Endrizzijevih vin, ki so znana in cenjena v Evropi, imajo pa tudi dolgoletno tradicijo. Mira se je namreč februarja potepala po italijanskem Trentinu, prebrala o najboljših vinarjih tega kraja in potrkala na vrata vinske hiše Endrizzi. »Izredno prijazno so me sprejeli in naredili izvrstno degustacijo svojega vina. Šest ur pogovora z gospodom Paolom in ob degustaciji vin, ki so me očarala s svojo kvaliteto, je minilo, kot bi mignil. Prvič sem pila avtohtone sorte tega kraja: belo, svežo Nosiolo; močni, rdeči Teroldego ter vina iz znanih svetovnih sort: Riesling, Chardonnay, Muller Turgau, Cabernet Sauvignon, Pinot Noir ...,« pove Mira. Na večerji pa so nas seznanili še s penino Endrizzi Brut 2007, s katero bi lahko rekli, da so slavnostno odprli večer, Masetto Nero 2008 pa so prihranili za konec, ko so postregli s siri in z njim zaokrožili prijeten večer.

Čeprav ne jem jagnjetine ne malin, rabarbara mi ne diši, sem tokrat jagenčka poizkusila in se blaženo nasmehnila, okušanje sladice – mousse tolminske skute in bele čokolade, espuma bele čokolade, rabarbara, kuhana v malinovem sirupu, maline, sorbet limoninega timijana, sneg bele čokolade, malinov kuli in kuli linoninega timijana, pa je nasmeh dopolnilo z zadovoljnim mrmranjem.

         

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 1. avgust 2011 / 07:00

Mačja zgodba (4)

Naša mačja mamica me malo spominja na človeške mame. Razlika je le v tem, da je zaščitniška le takrat, ko je to zares potrebno, ne skače pa za vsako malenkost. Sedaj ko mladička raziskujeta okoli...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:55

Ultratekaška legenda v ZDA

Jeseničanka Petra Pirc, ki od študentskih let živi v Ameriki, je ena najboljših ekstremnih tekačic v Združenih državah Amerike. Imenujejo jo kar "legenda ekstremnih gorskih tekov". Zmaguje na gorskih...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:41

Težki časi za kranjsko Slogo

Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj preživlja težke čase. Ob veliki zadolženosti, ki bo še najmanj pet let bremenila poslovanje, je zadruga lansko poslovno leto sklenila z nekaj več kot 1,2 milijo...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:37

Alprem z novimi vsebinami

Območje nekdanjega industrijskega podjetja Alprem v središču Kamnika se razvija v vse bolj živahen del mesta. Namesto propadajočih zidov so ob podpori lastnika stvari v svoje roke vzeli društva in mla...

Kultura / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:26

Naprej z nasmehom

Gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh je v Kulturnem domu na Breznici navdušilo občinstvo z avtorsko gledališko predstavo Kako naprej?.

Šenčur / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:24

Televizijo so hodili gledat v zadrugo

Etnolog dr. Jože Hudales, urednik knjige Šenčur in Šenčurjani okrog leta 1960, je v Šenčurju predstavil delo, ki je nastalo po gradivu ameriškega antropologa Joela M. Halperna iz leta 1961/62.