Grajski lov na pirhe

Po dveh letih premora se je na Blejski grad vrnila ena zabavnejših velikonočnih iger za otroke Lov na pirhe. Letos je organizator Zavod za kulturo Bled k sodelovanju povabil tudi starše, ki so se lahko pomerili v ribanju hrena in luščenju pirhov. Smeha ni manjkalo, tekmovalnosti tudi ne.

Bled – Blejski grad je tako na velikonočno nedeljo dopoldne popestrila množica otrok s svojimi starši, tudi iz tujine – Hrvaške, Madžarske, Italije, Nemčije. Slišali smo češčino. Turistov tako ni manjkalo, kljub temu pa so ljudje, ki se stalno udeležujejo Lova na pirhe, vedeli povedati, da je bilo slovenskih obiskovalcev grajskega dogajanja res lepo število.

Špela Repnik iz Zavoda za kulturo Bled nam je razložila, da je bil tokrat »lov odprt« na malce manj kot dvesto lesenih pirhov, ki so bili skriti tako rekoč po vsem grajskem območju – zlasti zunaj, v njem pa le v tiskarni in grajski vinski kleti. Pri dogodku so sodelovali tudi člani Kulturnega društva Igralske skupine viteza Gašperja Lambergarja. Najprej so otrokom razložili pravila lova, nato pa so jih povabili še k valicanju in sekanju pirhov, starše pa na tekmovanje v ribanju hrena in luščenju pirhov. Pri ribanju hrena je vsak tekmovalec dobil svoj »ribežen«, hrenov koren so žrebali, tekmovanje pa se je zaključilo, ko je prvi od treh sodelujočih hren naribal do konca – in to na najmanjšem strgalu. Igra je bila zanimiva, zmagovalca sta bila na koncu dva, pri vsem pa je imela pomembno vlogo tehnika ribanja. Podobno je bilo tudi pri luščenju pirhov: tisti, ki jih je oluščil največ, je zmagal. Seveda so bili najboljši nagrajeni.

Lov na pirhe pa je bil namenjen samo otrokom. Pokukali so v vsak grmiček, cvetlico v koritu na vrhnji in spodnji terasi gradu, celo po kolenih so šli okoli večjega okrasnega zelenja. Tudi nekaj joka je bilo; večini je sicer hitro uspelo najti kakšen pirh, sem in tja kak malček pa je kljub temu ostal brez njega. Vsak pirh je bil namreč oštevilčen in najdba je bila nagrajena.

Pozornost mladih in starih pa je pritegnila zanimiva velikonočna kokoš oziroma v kostum kokoši oblečena članica omenjene igralske skupine Zalka Badalič, ki je tokrat v svoji cajni imela čokoladna jajčka, s katerimi so se najmlajši lahko posladkali, predvsem pa so lahko v njeno košaro položili svoj pirh in ga – kot veleva že stara navada v tem prazničnem času – zamenjali z drugim.