Za hlod oreha nekaj manj kot tri tisoč evrov

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 11. februar 2013 / 06:00

Gorenjski lastniki gozdov so tudi letos sodelovali na licitaciji visoko vrednega lesa na avstrijskem Štajerskem, kjer pa so glede na prejšnja leta dosegli nižje cene. Še najbolj je bil zadovoljen Valentin Slivnik iz Podhoma, ki je za hlod domačega oreha dobil skoraj tri tisoč evrov. V četrtek se je zaključila tudi tradicionalna, že sedma licitacija lesa v Slovenj Gradcu.

Gorenjski lastniki gozdov se že sedem let udeležujejo licitacije v Grosswilfersdorfu na avstrijskem Štajerskem, sodelovali so tudi na letošnji, ki sta jo štajerska gozdarska zveza in kmetijsko gozdarska zbornica pripravili že trinajsto leto zapored. Medtem ko je na lanski 389 lastnikov gozdov ponujalo 1.193 hlodov skupne prostornine 997 kubičnih metrov, je bila letos udeležba skromnejša – sodelovalo je 167 prodajalcev s 369 hlodi skupne prostornine 322 kubičnih metrov. V ponudbi so bili hlodi štirinajstih drevesnih vrst, med njimi je bilo največ listavcev. Na dražbi so prodali vse z izjemo enega, povprečna cena je bila 352 evrov za »kubik« in je bila za trideset evrov nižja od lanskega povprečja. Najvišjo ceno – 2.789 evrov za »kubik«, je dosegel gorski javor, mejo tisoč evrov za kubični meter pa je preseglo trinajst hlodov, med njimi je bilo deset hlodov oreha in trije hlodi gorskega javorja.

Za nakup hlodov se je potegovalo 17 kupcev, lani kar 31. Izvor kupcev ni javno znan, največ jih prihaja iz Srednje Evrope, najboljši predvsem iz Nemčije, Danske in iz skandinavskih držav, ki praviloma tudi pokupijo največ vredne hlode. V teh deželah nimajo takšnega lesa, imajo pa najbolj razvito tehnologijo predelave kakovostnega lesa v izdelke in polizdelke. Letos je bilo za razliko od prejšnjih let bistveno manj domačih kupcev, ki so običajno pokupili povprečne in podpovprečne hlode. Kupci les najvišje kakovosti večinoma namenjajo za najdragocenejše izdelke, les slabše kakovosti pa razžagajo in ga porabijo za masivno pohištvo ter za vidne in nosilne elemente.

Gorenjski lastniki gozdov so pod okriljem Društva lastnikov gozdov Gorenjske tokrat sedmič sodelovali na dražbi na avstrijskem Štajerskem. Pri izbiri primernih dreves so jim svetovali člani društva, ponekod tudi krajevno pristojni gozdarji s tovrstnim znanjem, nekaj znanja pa so si kmetje pridobili tudi z obiskom licitacij. Za zbiranje hlodov po Gorenjskem in za prevoz je poskrbel Jure Meglič iz Strahinja. Petindvajset lastnikov gozdov z Gorenjskega in še dva z območja Cerkna je na dražbi ponudilo 42 hlodov, med katerimi je bilo največ gorskega javorja in oreha, precej manj gorskega bresta in hruške, nekaj pa je bilo tudi hlodov velikega jesena in slive. Med trinajstimi hlodi, ki so presegli mejo tisoč evrov za kubični meter, so bili trije z Gorenjskega. Najvišjo ceno, 2.475 evrov za kubični meter, je za 4,10 metra dolg hlod domačega oreha premera 62 centimetrov prejel Valentin Slivnik iz Podhoma. Kot je dejal, je pričakoval dobro ceno, okrog 1.500 evrov za »kubik «, ne pa tako visoke. Ima še petnajst orehov, dva med njimi sta tudi dobre kvalitete, vendar sta še premalo debela, da bi jih lahko že ponudil na licitaciji. Janez Repnik iz Vrhpolja pri Kamniku je za 3,8 metra dolg oreh premera 65 centimetrov dobil 1.470 evrov za »kubik«. »Glede na cene iz prejšnjih let sem pričakoval malo višjo ceno, a tudi na trgu s kvalitetnim lesom se očitno pozna kriza,« je dejal in dodal, da je na licitaciji kljub temu dosegel višjo ceno, kot so mu sicer ponujali odkupovalci. Tudi tretji gorenjski hlod, ki je na licitaciji presegel tisoč evrov za »kubik«, je bil hlod domačega oreha, Robert Kropivnik iz Cerkelj je za tri metre dolg oreh premera 60 centimetrov prejel 1.150 evrov za kubični meter. »S ceno sem zadovoljen, na prostem trgu zanj ne bi iztržil toliko,« je dejal in dodal, da imajo še en kvaliteten oreh, a ga ne bodo posekali, dokler bo delal dobro senco.

»Letos je bila ponudba lesa precej slabša kot lani, na kar so vplivale slabe jesenske razmere za delo v gozdu pa tudi pričakovano nižje povpraševanje po lesu slabše in povprečne vrednosti, hkrati pa je bilo pričakovanje kmetov (prodajalcev) glede na dosežene cene v preteklih letih večje,« je po razglasitvi rezultatov dražbe dejal Tomaž Polajnar, revirni gozdar zavoda za gozdove in član Društva lastnikov gozdov Gorenjske, in dodal, da je bila dosežena nižja povprečna cena posledica slabše kvalitete ponujenih hlodov in manjšega števila hlodov izjemne kakovosti. Med kupci je zelo upadlo zanimanje za hlode za razrez in za hlode slabše kakovosti. Najvišje cene sta dosegla gorski javor in domači oreh, vendar nižje kot lani. Cenovno se vsa leta dobro drži hrast, vrednost češnje je povsem padla, zelo slabo se prodaja veliki jesen, pri iglavcih je le nekaj hlodov preseglo normalno prodajno ceno. »Les najboljše kakovosti se še vedno splača prodajati na licitacijah, vendar je zdaj tudi kupna moč trgovcev na licitacijah slabša, kot je bila pred leti,« je dejal Tomaž Polajnar in dodal, da so gorenjski lastniki na dražbi prodali vse hlode in dosegli skoraj za sto evrov višjo ceno od povprečja dražbe ter tudi najvišjo ceno pri gorskem brestu, domačem orehu in slivi, kljub temu pa večina z izkupičkom glede na pretekla leta ni bila zadovoljna.

In kakšno je sporočilo licitacije? »Lastnikom se splača vlagati v kakovost in si prizadevati za čim boljši izkoristek rastišč, licitacija pa je priložnost, da pridobijo iz gozda višji dohodek,« je dejal Tomaž Polajnar in dodal: »Med lastniki gozdov, še zlasti med mlajšimi, narašča zanimanje za ekonomsko svetovanje, ki postaja vse bolj celovito. Svetovanje ni omejeno le na pripravo lesa in na prodajo, ampak vključuje tudi nasvete o strategiji gospodarjenja z gozdom, o izbiri čim boljše tehnike in tehnologije, pravega časa sečnje in izvajalcev del v gozdu, o izvedbi gozdno gojitvenih del, ...«