Kakovost boljša, oznake slabe

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 22. september 2014 / 10:08

Test lesnih peletov je pokazal, da se njihova kakovost izboljšuje, označeni pa so še vedno slabo. Štirje vzorci so prejeli oceno nezadovoljivo.

Kranj – Ker gospodinjstva v Sloveniji vse pogosteje kot gorivo uporabljajo lesne pelete, so se v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije odločili, da ponovno preverijo kakovost peletov v 15-kilogramskih vrečah, ki so naprodaj v večjih trgovskih centrih po vsej Sloveniji. Ugotavljali so vsebnost vode in delež pepela v peletih ter preverjali njihovo mehansko obstojnost in gostoto nasutja, glede na rezultate lanskega testa pa tokrat niso preverjali kurilne vrednosti, saj je bila pri vseh v mejah, ki jih določa standard. Skupno so testirali petnajst vzorcev. Kot je povedal Boštjan Okorn, vodja testiranja pri ZPS, so bili letoš­nji rezultati testiranja bolj spodbudni kot lanski, kljub temu pa tudi letos štirje vzorci vsaj pri enem kriteriju niso ustrezali zahtevam standarda EN 14961-2, kar pomeni, da so bili neustrezni. Pri dveh vzorcih so izmerili premajhno gostoto nasutja, pri enem je po izgorevanju ostalo bistveno preveč pepela, pri enem pa so ugotovili preslabo mehansko odpornost. V najvišji kakovostni razred A1 sta se uvrstila le dva vzorca, v razred A2 štirje, v razred B pa pet vzorcev. »Peleti iz kakovostnega razreda B, ki jih je na našem trgu očitno kar precej, po izkušnjah komajda ustrezajo za kurjenje v pečeh za centralno ogrevanje, zato priporočamo nakup zgolj peletov iz kakovostnega razredov A1 in A2, razred B pa je bolj namenjen uporabi v industrijskih pečeh,« je rezultate testiranja komentirala dr. Nike Krajnc z Oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko pri Gozdarskem inštitutu Slovenije.

Označevanje pelet je še naprej slabo, številni nimajo niti slovenskega naziva, manjkajo tudi podatki o kakovosti. »Na vrečah s peleti večinoma ne boste izvedeli, v kateri kakovostni razred sodijo, tudi podatek o izvoru lesa smo marsikje pogrešali. Certifikat smo našli le na treh od petnajstih. Za primerjavo: v Avstriji in Nemčiji ima certifikat devetdeset odstotkov izdelovalcev peletov,« je dejal Boštjan Okorn in dodal, da je na slovenskem trgu pelete slabše kakovosti težko izločiti zaradi pomanjkljivega označevanja in certificiranja. Potrošnikom svetujejo, da naj pred nakupom preverijo oznake in pregledajo vsebino vreče, saj je pri nekaterih že na prvi pogled videti, da niso najbolj­ši (kratki peleti, veliko drobnih delcev in prahu).