V raju pod Triglavom

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Razvedrilo / četrtek, 18. september 2014 / 11:47

Enaindvajsetega septembra bo praznovala 94. rojstni dan Justi Ceklin iz Bohinja. Zasluge za tako visok jubilej sama pripisuje 'raju pod Triglavom', v katerem se je rodila in ga ni nikoli zapustila. »Sem še virusi in bacili ne zaidejo,« pravi turistom, če jo sprašujejo po zdravju.

Hči Irena in njen mož Boris sta zapisala: »Ko jo je pred leti v jeseniški bolnišnici medicinski pripravnik vprašal, kakšen je recept za tako visoko starost, mu je dejala, da 'delo, delo in še enkrat delo.' Ni bil najbolj navdušen nad receptom in naprej ni več spraševal.«

Justinina prva služba je bila pri Triglavovi Angeli v Stari Fužini, kjer so se že ukvarjali s turizmom in kamor je iz rojstne vasi Studor prihajala pomagat v gospodinjstvu. Podobno delo je opravljala v koči pod Stolom, kjer jo je oskrbnica naučila pokončne drže. Druga svetovna vojna jo je naučila požrtvovalnosti in ji vzela dva brata od štirih. V hotelu Pod Voglom pa se je naučila kuharskih veščin, ki so jih mnogi gostje preverjali in hvalili.

Ko so 'prišli v modo' apart­maji, sta z možem sobe preuredila v dva apartmaja, ki ju Justi še vedno oddaja. Dvajset let je že vdova, dvajset let tudi tašča. Rada pripoveduje o tem, kako se je po upokojitvi s kolesom vozila pod Studor k sorodnikom v svoji rojstni hiši in pomagala na kmetiji. Pravi, da jo je tovrstno delo zelo krepilo. Rada je tudi šivala in marsikateri ženski kaj sešila ali popravila. Mož je včasih pogodrnjal, naj vendar že 'pusti te stare kikle'. Tudi pekla je rada, posebno veselje pa je imela s tortami. Receptov in kuharskih knjig ima veliko. »Ko me na televiziji dovolj razjezijo, grem pa peč,« se razburja nad slabimi novicami v medijih. V časopisih, ki jih redno prebira, je včasih celo kaj podčrtano. Z zetom navdušeno debatira o politiki, nad katero pogosto zmajuje z glavo. Rada gre na sprehod po novi kolesarski stezi, s kolesom pa se že nekaj let ne vozi več. Pred dvema letoma je izgubila svojo spremljevalko, španjelko Loro, ki jo še vedno pogreša. Tudi zelenjavni vrtiček ji je v veliko veselje in zanj rada reče: »Tale vrt in plehe za peko bom jaz nesla s sabo …« Nasvetov ne daje veliko, a kar jih, so tehtni: »Mati so me učili, da moraš živeti tako, da se lahko kadarkoli ozreš na svojo prehojeno pot brez slabe vesti, s ponosom.«

In ob rojstnem dnevu: vse najboljše!