Prileteli s ponarejenimi potnimi listi

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / torek, 9. september 2014 / 00:00

Na brniškem letališču so v prvi polovici leta obravnavali že 102 primera zlorabe potnih listin, letališki policisti pa so v sedmih mesecih prejeli sedemdeset prošenj za mednarodno zaščito.

Zgornji Brnik – Ko so pred dnevi na brniško letališče iz turškega Istanbula pripotovali Sirijec in dva Iračana, vsi pripadniki kurdske manjšine, in se pri mejni kontroli izkazali s češkimi potnimi listi, so letališki policisti hitro postali sumničavi. Po temeljitem pregledu predloženih dokumentov so ugotovili, da so ponarejeni, tujci pa so takoj zatem zaprosili za mednarodno zaščito. Kot je trojica razložila našim policistom, so »potovanje« začeli prve dni avgusta, ko so z različnimi prevoznimi sredstvi prečkali mejo med Irakom in Sirijo, kasneje pa so peš večkrat poskušali prečkati še mejo s Turčijo. Po nekaj neuspelih poskusih so po približno tednu dni mejo le prečkali, nakar so se z avtobusom peljali do Istanbula, kjer so za 25 tisoč dolarjev kupili dokumente in letalske vozovnice, s katerimi so pripotovali v Slovenijo. Policisti so Sirijca in Iračana obravnavali zaradi ponarejanja listin, o kaznivem dejanju so s kazensko ovadbo obvestili kranjsko okrožno državno tožilstvo, po zbranih obvestilih pa so vse tri prepeljali v azilni dom.

Policisti na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana precej pogosto odkrijejo ponarejene potne listine. Po podatkih Policijske uprave Kranj so samo v prvi polovici letošnjega leta obravnavali že 102 primera zlorabe dokumentov, v enakem lanskem obdobju pa 85. Najpogosteje so bili predmet zlorabe turški, grški in albanski dokumenti, na ta način pa so skušali v Evropsko unijo nelegalno vstopiti predvsem državljani Albanije in Sirije. Tujci, ki so na brniško letališče prileteli nelegalno, so kot končni cilj največkrat navedli Nemčijo, skandinavske države in Francijo.

Povečuje se tudi število prosilcev za azil; do avgusta so tako brniški policisti obravnavali sedemdeset takšnih prošenj, lani v enakem obdobju pa 62. Za mednarodno zaščito ali azil lahko v Sloveniji zaprosi tujec ali oseba brez držav­ljanstva, ki meni, da je v matični državi sistematično preganjan zaradi svojega političnega prepričanja ali zaradi svoje verske, rasne, narodnostne ali etnične pripadnosti. Prav tako lahko za mednarodno zaščito zaprosi, kdor meni, da bi bila ob vrnitvi v matično državo ogrožena njegovo življenje ali svoboda oziroma bi bil lahko izpostavljen mučenju ali nečloveškemu ravnanju ali kaznovanju. O prošnji odloči Sektor za mednarodno zaščito na notranjem ministrstvu.