Na vlaku Z Big bandom

V soboto se bo na festivalu Slovenska popevka z avtorsko skladbo Skozi dan predstavila Kranjčanka Petra Polak.

Rada imam iskrene in vesele ljudi in vse lepo v življenju,« pravi Kranjčanka Petra Polak, glasbenica, pevka, avtorica pesmi, ki svoje sanje lovi na pevskih odrih, v različnih glasbenih žanrih. V zadnjem času najraje nastopa z džezovsko zasedbo Lep je svet, s katero izvajajo moderne skladbe v džezovski preobleki, džezovske standarde, slovenske popevke in avtorske skladbe. Prav ustvarjanje lastne avtorske glasbe ji je zadnja leta v največje veselje in izziv in z avtorsko skladbo se bo v soboto predstavila na letošnji Slovenski popevki, najstarejšem tovrstnem glasbenem festivalu pri nas. Odličen pevski preizkus ob podpori orkestra je Petra imela pretekli konec tedna v Letnem gledališču Khislstein v legendarni radijski oddaji Prizma optimizma.

Kot da pesem z naslovom Tržna niša, s katero ste pred tremi leti uspešno nastopili na Festivalu slovenskega šansona, v letošnjem letu dobiva nadaljevanje. Ta konec tedna ste se predstavili ob spremljavi Big Banda v oddaji Prizma optimizma, v soboto pa boste nastopili na Slovenski popevki …

»Letos se res odpira, če tako rečem, na več glasbenih področjih. Skladba Tržna niša, za katero je besedilo napisala Vesta Vanell, glasbo pa Marko Stabej, je bila na šansonu opazna in dobro sprejeta s strani glasbene stroke. Sama sem skladbico poimenovala kuharska zbadljivka, saj govori o tem, kako je moderno biti kuhar, napisati kuharsko knjigo, nastopiti v kakšnem kuharskem šovu ali pa vsaj kot običajen človek spremljati vse to. Ko so letos na Radiu Slovenija izbirali nastopajoče za oddajo Prizma optimizma, ki jo prenašajo v živo s terena, vsakič iz drugega kraja Slovenije, so na podlagi mojega nastopa na festivalu šansona že v začetku leta povabili tudi mene z vprašanjem, ali bi sodelovala s Big Bandom. Seveda sem prvo sekundo rekla da, hkrati pa mi je uspelo prireditev Prizma optimizma pripeljati v Kranj.«

Kakšna je izkušnja stopiti na oder z Big Bandom RTV v ozadju?

»Izjemna. Zapela sem skladbe Tržna niša, zimzeleno Ne čakaj na maj in džezovski standard All of Me. To je v primerjavi z običajnim pevskim nastopom neprimerljiva izkušnja. Big Band je kot vlak, samo gor skočiš pa te pelje. Moram priznati, da bi se z lahkoto navadila na tak »luksuz«. Preprosto me je poneslo. Ti odlični glasbeniki ti dajo neizmerno energijo za nastop. V bendu imam tudi nekaj prijateljev, oba Krajnčana Dominika in Lojzeta pa Blaža Jurjevčiča, s katerim sva že sodelovala, in seveda Primoža Grašiča … V »živi radijski oddaji« so me navdušili tudi drugi nastopajoči, nasmejala Tilen Artač in Sašo Hribar, razveselil kranjska igralska legenda Tine Oman, dirigent Big Banda Patrik Greblo, še posebej pa moja prijateljica Darja Švajger, ki je bila najboljša spodbuda za moj odrski nastop. Drugič sva nastopali na istem odru, več let je bila tudi moja učiteljica petja. Mislim, da je za vsakega malo bolj resnega pevca pomembno, da kdaj nastopi z Big Bandom ali revijskim orkestrom.«

Omenili ste Primoža Grašiča, s katerim sta doslej že nekajkrat sodelovali, tudi tokrat pri skladbi Skozi dan za Slovensko popevko, za katero je napisal aranžma. Je dobro, da se avtor in izvajalec med seboj poznata?

»Aranžerja za Slovensko popevko izberejo organizatorji in vesela sem, da so zame izbrali Primoža. Rada delam z ljudmi, s katerimi sem že imela pozitivne izkuš­nje. Tudi Primož je eden tistih iz ozadja v moji zgodbi. Na Jazz Kampu, ki ga z bratom organizira v Kranju, sem z udeležbo na pevski delavnici začela zgodbo, ki jo danes peljem naprej.«

»Rožnata misel zbudi moje jutro, rogljiček in kava in marmelada, topla brisača na mokro telo, mmmmm, kako sveže bo jutro …,« pojete v pesmi Skozi dan …

»Besedilo Skozi dan je moje, avtor glasbe pa je Aleksandar Ćulibrk, pri katerem se učim igranja na kitaro in ukulele.«

O čem govori pesem?

»Navdih sem dobila v džezovskem standardu My Favourite things … in govori o drobnih luštnih malenkostih, ki ti polepšajo dan …«

V preteklosti ste besedila za avtorske skladbe iskali pri drugih piscih, v zadnjih letih pa ste zbrali dovolj poguma in pišete sami …

»Bila sem preveč samokritična. Mislila sem, da je to, kar napišem, premalo dobro. Drugi so me prepričali, da tudi sama znam. In sem si rekla, zakaj bi čakala na druge. Hkrati pa tudi sama vem, kaj želim s pesmijo povedati, in bolje čutim skladbo v celoti, če vem, da so besede moje.«

Vaša besedila so zelo vesela in vzbujajo pozitivne občutke. Jih pišete v svojih »najbolj­ših dneh«?

»Nasprotno. Pišem jih, ko sem res »down« in slabe volje. Takrat napišem pesmico, ki ni nikoli žalostna, saj se z njo spomnim, da vse skupaj ni tako žalostno, kot se je sprva zdelo. Napisala sem tudi že dve skladbi za otroke. Sicer sem doslej napisala kakih deset skladb.«

Za album, vaš glasbeni prvenec?

»Če bom kdaj posnela ploščo, bo ta izdelek s konceptom v celoti, ne lepljenka dosedanjih pesmi. Sicer pa niti ne razmišljam o plošči, raje nastopam.«

Kaj pričakujete od nastopa na Slovenski popevki?

»Da bom čim bolje predstavila svojo skladbo, da si jo bodo ljudje zapomnili in bo še kdaj predvajana na radiu. In seveda, da mi bo v spominu ostala kot lepa dogodivščina.«

Kaj pa nagrade?

»Nagrada zame je že to, da sem bila sprejeta v tako dobro družbo med štirinajst nastopajočih. Želim uživati na odru, upam pa, da bom tudi sama zadovoljna z interpretacijo.«

Imate pripravljeno ekipo, ki bo po telefonu pošiljala glasove za vas?

»He, he … na to nisem mislila. Tudi nobenega računalničarja nisem najela. Tisti, ki jim bo pesem in moj nastop všeč, bodo že vedeli glasovati za pesem pod številko štiri. Veseli me, da bo z menoj nastopila tudi sestra Judita z uvodom in solom na violončelu. Z Judito sva po­sneli tudi tri filmčke o tem, kako se pripravljava na Slovensko popevko. Na ogled so na Facebooku. Sama oblikujem tudi svojo spletno stran www.petrapolak.si. Vse to jemljem kot nekaj lepega, zato pri tem neizmerno uživam.«