Francka Prešeren

Najpomembnejša je dobra volja

Avgusta je na svojem domu v Vrbnjah praznovala častitljiv jubilej – devetdeset let – Francka Prešeren. Polno in pestro življenje ji je nasulo obilo spominov.

V iskrivih očeh je odločnost, pa tudi nežna otož­nost, ko v spominih seže daleč nazaj v mlada leta. Rojena je bila v Selški dolini na Ojstrem Vrhu nad Železniki. V družini je bilo enajst otrok, deset deklet in le en fant. »Naš dom je bila hribovska kmetija. Že od malih nog smo morali otroci prijeti za delo in pomagati pri vseh opravilih. Lačni sicer nismo bili, jedli pa smo samo domačo hrano – zelje, krompir, fižol in žgance. V šolo sem hodila k Sv. Lenartu, uro hoda daleč, a otrokom nam nič ni bilo težko. Mama nam je umrla leta 1939. Ata je slabo gospodaril, kmetijo je prodal in v Šenčurju kupil hišico, kamor smo se preselili. Štirinajst let in pol sem bila stara, ko so me na priporočilo župnika in župana vzeli v službo v tedanjo Gumico, predhodnico današnje Save.«

Leta 1951 se je poročila in prišla k možu Janezu v Vrbnje, kjer sta se jima rodila sin Peter in hči Dragica. Leta 1964 je družino zadela nesreča, pogorela jim je hiša. »Vžgala se je štala in padla na hišo. Moža ni bilo doma, sama sem rešila oba otroka iz goreče hiše. Bili smo ob vse, imeli nismo ne hrane ne oblek. Spali smo na skednju … Pomagala nam je občina, z neverjetno solidarnostjo pa so nas podprli tudi sosedje in sorodniki. Začeli smo graditi novo hišo.«

Z neizmerno voljo, odrekanjem in s trdim delom je bila po dveh letih hiša nared za vselitev in tedaj je družina dobila še novega člana, hčerko Stanko. Mami Francki nikoli ni zmanjkalo dela: otroci, gospodinjstvo, polje, hlev … Kljub temu se je za nekaj let zaposlila v Almiri kot čistilka, tako da je leta 1982 šla v pokoj z 22 leti delovne dobe.

Mož ji je pred dobrim desetletjem umrl, zdaj ji je v posebno veselje osem vnukov. »Veste, veliko se je treba pogovarjati, dobre odnose v družini je treba vzdrževati in negovati,« modro sklene gospa Francka in pove še, da kot otrok nikdar ni slišala prepira med očetom in materjo in da oče nikoli ni preklinjal ali zmerjal mame. »Sorodniki vedno držijo skupaj in tudi s preostalimi sestrami, kar jih je še živih, se odlično razumemo.«

Vedno je rada prepevala, plesala in se smejala. Še danes dostikrat zapoje in včasih še zapleše, čeprav jo bolijo kolena. »Tale nasvet vam dam: za zdravje je najpomembnejša dobra volja. Ne kuhajte ‘pšobe', ne jezite se! Preštejte do deset, obrnite se naokoli, pa bo spet vse dobro!«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / ponedeljek, 5. november 2012 / 07:00

Rumeno zlato (2)

Mandarine v dolini Neretve imenujejo tudi ´rumeno neretvansko zlato´. Jih je tudi več sort. Nekatere zorijo prej, druge kasneje.

Objavljeno na isti dan


Šport / sreda, 11. september 2019 / 17:57

Državna prvaka Lampičeva in Črv

Rateče – Najboljši smučarski tekači in tekačice so se pomerili na državnem prvenstvu na rolkah na razdalji, in sicer dekleta na deset, fantje pa na 15 kilometrov. Najboljša sta bila Anamarija Lampi...

Šport / sreda, 11. september 2019 / 17:57

Obakrat na vrhu Norvežan

Nordijski kombinatorci za konec v Planici

Zanimivosti / sreda, 11. september 2019 / 18:56

Mednarodna filatelistična razstava

Kranj – V Galeriji Mestne hiše so – v organizaciji Filatelistične zveze Slovenije (FZS) z Gorenjskim muzejem ter ob podpori Pošte Slovenije – odprli bienalno filatelistično razstavo Deveto...

Slovenija / sreda, 11. september 2019 / 17:54

Upokojenci zahtevajo spoštovanje zakonodaje

Kranj – Upokojenci že približno dva meseca podpisujejo peticijo Civilne iniciative Za upokojence gre, s katero zahtevajo izredno uskladitev pokojnin najkasneje do 30. junija prihodnje leto za šest...

Cerklje na Gorenjskem / sreda, 11. september 2019 / 17:52

Ribiči na Memorialu Vinka Stareta

Srečanja se je udeležilo šestdeset ribičev iz desetih slovenskih ribiških družin.