Francka Prešeren

Najpomembnejša je dobra volja

Avgusta je na svojem domu v Vrbnjah praznovala častitljiv jubilej – devetdeset let – Francka Prešeren. Polno in pestro življenje ji je nasulo obilo spominov.

V iskrivih očeh je odločnost, pa tudi nežna otož­nost, ko v spominih seže daleč nazaj v mlada leta. Rojena je bila v Selški dolini na Ojstrem Vrhu nad Železniki. V družini je bilo enajst otrok, deset deklet in le en fant. »Naš dom je bila hribovska kmetija. Že od malih nog smo morali otroci prijeti za delo in pomagati pri vseh opravilih. Lačni sicer nismo bili, jedli pa smo samo domačo hrano – zelje, krompir, fižol in žgance. V šolo sem hodila k Sv. Lenartu, uro hoda daleč, a otrokom nam nič ni bilo težko. Mama nam je umrla leta 1939. Ata je slabo gospodaril, kmetijo je prodal in v Šenčurju kupil hišico, kamor smo se preselili. Štirinajst let in pol sem bila stara, ko so me na priporočilo župnika in župana vzeli v službo v tedanjo Gumico, predhodnico današnje Save.«

Leta 1951 se je poročila in prišla k možu Janezu v Vrbnje, kjer sta se jima rodila sin Peter in hči Dragica. Leta 1964 je družino zadela nesreča, pogorela jim je hiša. »Vžgala se je štala in padla na hišo. Moža ni bilo doma, sama sem rešila oba otroka iz goreče hiše. Bili smo ob vse, imeli nismo ne hrane ne oblek. Spali smo na skednju … Pomagala nam je občina, z neverjetno solidarnostjo pa so nas podprli tudi sosedje in sorodniki. Začeli smo graditi novo hišo.«

Z neizmerno voljo, odrekanjem in s trdim delom je bila po dveh letih hiša nared za vselitev in tedaj je družina dobila še novega člana, hčerko Stanko. Mami Francki nikoli ni zmanjkalo dela: otroci, gospodinjstvo, polje, hlev … Kljub temu se je za nekaj let zaposlila v Almiri kot čistilka, tako da je leta 1982 šla v pokoj z 22 leti delovne dobe.

Mož ji je pred dobrim desetletjem umrl, zdaj ji je v posebno veselje osem vnukov. »Veste, veliko se je treba pogovarjati, dobre odnose v družini je treba vzdrževati in negovati,« modro sklene gospa Francka in pove še, da kot otrok nikdar ni slišala prepira med očetom in materjo in da oče nikoli ni preklinjal ali zmerjal mame. »Sorodniki vedno držijo skupaj in tudi s preostalimi sestrami, kar jih je še živih, se odlično razumemo.«

Vedno je rada prepevala, plesala in se smejala. Še danes dostikrat zapoje in včasih še zapleše, čeprav jo bolijo kolena. »Tale nasvet vam dam: za zdravje je najpomembnejša dobra volja. Ne kuhajte ‘pšobe', ne jezite se! Preštejte do deset, obrnite se naokoli, pa bo spet vse dobro!«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / četrtek, 6. september 2012 / 07:00

Se socialne dajatve lahko rubijo?

Banke in hranilnice lahko stranki z blokiranim računom zarubijo subvencijo najemnine, ne morejo pa štipendije, otroškega in starševskega dodatka, denarne socialne pomoči ...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Projekti občin

Obnova Graščine in Ceste svobode Radovljica - Radovljiška Graščina je najmogočnejša zgradba v starem mestnem jedru Radovljice, ki je v celoti razglaše...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Gorenjska hitreje kot Slovenija

Gorenjska razvojna regija je na pomembni razvojni prelomnici. Obdobje nove finančne perspektive 2007-2013 bo pokazalo, ali je regija sposobna preboja iz industrijske v moderno regijo, ki bo soustvarja...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Drugi regionalni razvojni forum o sodelovanju in povezovanju

Pred nami je 2. razvojni forum, čas za obračun dela od pretekle jeseni, ko je Regionalna razvojna agencije Gorenjske skupaj z regionalnim razvojnim svetom in svetom regije pripravila p...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Prednostne usmeritve razvoja Gorenjske

Za uresničevanje ciljev so v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske 2007–2013 postavljene štiri razvojne prednostne usmeritve, ki so zelena nit razvoja regije. Zaradi večje prepoznavnosti so poim...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Strateški cilji Gorenjske

Vizijo gorenjske regije do leta 2013 gradijo trije ključni strateški cilji. Vsak bo merjen z najmanj dvema kazalnikoma. Merljivi cilji so postavljeni na osnovi napovedi rasti slovenskega makroekono...