Slavka in Lojze Smolej v objemu gladijol / Foto: Tina Dokl

Pogled, ki poboža tudi dušo

Na desettisoče raznobarvnih cvetov gladijol razveseljuje zakonca Smolej. Te njune čudovite cvetlice poletja v času velikega šmarna krasijo cerkve, prav tako očarljive so kot rezano cvetje v vazi na domači mizi.

Luže – Slavka in Lojze Smolej iz Luž v Občini Šenčur imata že skoraj štirideset let veliko veselja z gojenjem gladijol. »Prve gladijole začnejo cveteti okrog desetega julija in potem cvetijo vse do konca avgusta. Čebulice s pomočjo prijateljev na polje na Olševku, ki ga imava v najemu, posadimo že pred prvim majem. Tri ure sadimo, vsako čebulico posebej, potem si vsi skupaj zaslužimo malico in še tri ure klepetamo. Prijetno s koristnim torej,« se nasmejeta zakonca Smolej, ki imata tudi okrog domače hiše v Lužah veliko cvetja. Pravita, da bi bila hiša videti zapuščena brez tega. Prav­zaprav je Lojzetu Smoleju ljubezen do cvetja privzgojila njegova pokojna mama Štefka. »Na desetega julija je mama umrla in prve gladijole, ki jih vsako leto odreževa, neseva na njen grob,« je povedal, Slavka pa dodala: »Če bi jih kdo hotel plačati z zlatom, mu teh prvih rož ne bi prodala.« Nekaj čebulic od mame Štefke je obstalo do danes, nekaj sta jih zakonca dokupila.

»Ljudje so se navadili na najine gladijole. Kot rezano cvetje so okras v vazah, v ikebanah na pokopališčih, večinoma pa krasijo cerkve, od okoliških, pa vse do Bleda, Škofje Loke, … v času, ko goduje sv. Ana, tudi cerkev sv. Ane na Čreti pri Vranskem. Za slednje je zaslužen Gorenjski glas, saj je odjemalec za to, da gojiva gladijole, izvedel prav prek vaše časopisne spletne strani,« sta razložila Smolejeva. Slavka je prepričana, da jo zemlja zdravi. »Pred sedemnajstimi leti sem prebolela tumor na trebušni slinavki, pred sedmimi leti še raka na dojki. Navajena sem bila delati, in ko sem pred leti ostala doma na čakanju, ker sem ostala brez službe zaradi ekonomske krize, sva z Lojzetom študirala, kaj bi še lahko delala. Rože sva že imela, potem sva začela saditi še kumarice, peso, fižol in korenje, spomladi za prijatelje vzgojiva tudi sadike zelenjave. Uživam, ko delam na zemlji, in občudujem, kako narava hvaležno vrača. Saj naju prijatelji sprašujejo, ali nama je treba zdaj, ko sva v pokoju, toliko delati za tisti »evro več«. Ni treba, je pa to tudi dobra rekreacija,« je povedala Slavka Smolej in v šali dodala: »Od zemlje živiva, dobre penzione pa na stran dajeva.« Vročega sobotnega dne je mami in atu na polju pomagal najmlajši vnuk, osemletni Oskar. Skupaj s sosedovim fantom sta tekmovala, kdo bo izruval debelejšo peso.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / petek, 5. november 2010 / 07:00

Gorenjski glas

Gorenjski glas, 5. november 2010, št. 88

Objavljeno na isti dan


Kranj / sreda, 19. maj 2010 / 07:00

Odprli bodo mediacijsko središče

Kranj - Kot so pristojni na kranjski občini povedali že pred časom, bo Kranj dobil prvo mediacijsko središče v Slovenije. Svoja vrata v poslovnih prostorih v prvem nadstropju pos...

Železniki / sreda, 19. maj 2010 / 07:00

V Selcih so obnovili šolo

Petletna obnova podružnične šole v Selcih je stala nekaj več kot milijon evrov. V mansardi so nazadnje pridobili še tri dodatne učilnice in knjižnico.

Kronika / sreda, 19. maj 2010 / 07:00

Vandali nad kip užaloščene kraljice

Nepridipravi so se nad skulpturo spravili v noči s petka na soboto, popravilo bo dolgotrajno.

Gospodarstvo / sreda, 19. maj 2010 / 07:00

Sedem izdelkov z najvišjo oceno

Sedem mlečnih izdelkov z gorenjskih kmetij je v okviru razstave Dobrote slovenskih kmetij prejelo najvišjo možno oceno.

Gospodarstvo / sreda, 19. maj 2010 / 07:00

Zbornica ne podpira predlaganih sprememb

Kranj - V kmetijsko gozdarski zbornici ne podpirajo predlaganih sprememb pokojninskega in invalidskega sistema. Kot ugotavljajo, predlagatelji reforme kmeta izenačujejo s samosto...