
Ves svet je gledališče
Radovljičanka Eva Hribernik je lani zaključila študij dramaturgije na AGRFT v Ljubljani, nato pa jo je želja po ustvarjanju in dodatnem izobraževanju popeljala v Verono. Pravi, da mnogo idej, ki jih vključi v svoje delo, črpa iz vsakdanjih situacij, saj je zanjo ves svet gledališče. Pri rosnih 25 letih se lahko pohvali z vrsto priznanj in nagrad, ki jih je prejela za svoje delo.
»Za študij dramaturgije sem se odločila, ker vse situacije v življenju spominjajo na gledališče. Zanima me odnos med ljudmi, vpliv okolice na ljudi in prav s temi vprašanji se ukvarjamo v gledališču, ko pripravljamo predstavo. Zadnje čase se posvečam predvsem operni režiji, vedno bolj se približujem glasbenemu gledališču in operi. V Veroni sem se namreč vpisala na študij operne režije in želim nadaljevati v tej smeri.«
Za svoje delo ste prejeli dve Prešernovi nagradi. Kaj to pomeni za vas kot umetnico?
»Res je, prejela sem dve Prešernovi nagradi UL AGRFT za dramaturško delo. Leta 2011 sem jo prejela za analizo drame Petra Božiča Španska kraljica, leto kasneje pa smo bili nagrajeni študentje dramaturgije, ki smo raziskovali 80. leta gledališča v Sloveniji. Nagradi sta bili potrditev, da sem na pravi poti, in mi dali zagon za nadaljnje ustvarjanje.«
Trenutno živite in ustvarjate v Veroni. Zakaj selitev v Italijo?
»Italija je prostor, kjer se moja duša počuti doma. V Verono sem prišla brez znanja italijanskega jezika in brez namena, da bi ostala, vendar so me navdušili mesto in srčni ljudje, ki tukaj živijo. Spoznala sem mnogo vrhunskih glasbenikov in igralcev iz celega sveta, s katerimi zdaj skupaj ustvarjamo.«
Od kod prihaja zanimanje za področje opere in baroka?
»Zanimajo me vsa obdobja, najbližje pa mi je obdobje 16., 17. in 18. stoletja. Že med študijem dramaturgije sem začela proučevati celotno operno zgodovino, saj sem kot absolventka večkrat sodelovala pri predstavah v SNG Opera in balet Ljubljana. Zame ima operno gledališče poseben čar. Vedno me vrne v svet preteklosti, ki ga mnogi ne poznajo več.«
Tudi sami nastopate v predstavah?
»Večkrat. Ker sem glasbenica, v predstave velikokrat vnesem glasbene elemente, v katerih zaigram na prečno flavto: sodobno, baročno ali renesančno.«
Omenili ste, da ste glasbenica. Se mogoče dodatno izobražujete tudi na področju glasbe?
»Jeseni se bom vpisala še na študij glasbene terapije. V prihodnosti v svojo pot želim vključiti zdravljenje z glasbo, saj menim, da ima ta velik vpliv na ljudi in njihovo razpoloženje.«
Čeprav živite v Veroni, ste predsednica društva Theatrum Mundi, ki ima sedež v Radovljici. Kako usklajujete delo v Veroni in domači Radovljici?
»Čeprav živim v Veroni, nikoli ne bom pozabila na svoje korenine. Imam srečo, da so v društvo včlanjeni zelo vestni in ustvarjalni člani, ki tudi sami pripravijo kakšno predstavo. Po najboljših močeh se trudim, da spremljam njihovo delo, jim svetujem in tudi sama sodelujem pri predstavah. Če mi le čas dopušča, se ob dogodkih, ki jih društvo organizira, vrnem domov. Lahko usklajujem delo, saj živimo v času, ko je tehnologija zelo napredovala in se s člani o delovanju društva pogovorimo tudi prek spleta.«
Kakšni so cilji za prihodnost? Mogoče vrnitev v Slovenijo?
»Lahko rečem, da v Veroni ne bom ostala, saj je zame premajhna. Želim prepotovati celo Italijo in čim več držav. Vsak narod ima svoje običaje in navade, ki jih želim spoznati in kaj vključiti v svoje delo. V Slovenijo se ne bom vrnila, jo bom pa večkrat obiskala za krajši čas. Pripravljam nove predstave, ki pa so še v teku.«
Komu so predstave, ki jih režirate, namenjene?
»Predstave so namenjene vsakomur, ki si želi razširiti obzorja. Skušamo prikazati nekaj novega, svežega. Po najboljših močeh se trudim, da pripravim predstave, ki bodo ustrezale različnim ljudem.«
Ste sami napisali kakšen scenarij za predstavo ali se držite zgolj področja režije in dramaturgije?
»Občasno napišem kakšen scenarij, največkrat pa prispevam dramaturgijo, ki jo potem tudi režiram. Leta 2012 sem napisala scenarij za predstavo Vstop izstopa, ki je bila krstno uprizorjena v Linhartovi dvorani v Radovljici.«
Ker je za vami uspešna pot, kakšen je vaš ‘recept’ za uspeh?
»Brez zaupanja vase ne gre. Treba je verjeti vase in v to, kar nosimo v sebi. Vedno moramo hoditi svojo pot, tudi če je drugačna in zaradi nje izstopamo iz množice. Ključni dejavnik, ki nas popelje do uspeha, pa je seveda pogum.«