Ena pomembnejših točk urejanja bo iztek Ljubljanske ceste; take podobe, kot je sedanja, ne želimo, je dejal snovalec dokumenta Aleš Mlakar. / Foto: Gorazd Kavčič

Podoba raja: k jezeru le peš

Bled je po osmih letih priprav in usklajevanj le dobil Občinski prostorski načrt (OPN), najpomembnejši dokument, ki je začrtal bodoči razvoj tega gorenjskega turističnega bisera.

Občinski svetnik Anton Omerzel je napovedal, da bodo prihodnji mesec protestno zaprli glavno cesto na Bled, kot je dejal, zaradi mačehovskega odnosa države do projektov gradnje južne in severne obvoznice.

Bled – Na četrtkovi seji občinskega sveta, zadnji v tem mandatu, so blejski občinski svetniki soglasno podprli Občinski prostorski načrt (OPN) za Bled. Župan Janez Fajfar je izrazil veliko zadovoljstvo, da je ta pomemben dokument, v pripravo katerega je bilo v osmih letih vloženega ogromno dela, sprejet. V postopku sprejemanja je bila podana vrsta pripomb in predlogov, pri čemer so jih dve tretjini (vsaj delno) upoštevali. Občinski svetniki so v razpravi izrazili zadovoljstvo, da je Bled dobil ta temeljni razvojni dokument, na osnovi katerega bodo v prihodnje sprejeli občinske podrobne prostorske načrte (OPPN) za posamezna območja občine.

Enega, dopolnjeni osnutek OPPN za ožje središče Bleda, so na seji že obravnavali; po besedah snovalca dokumenta dr. Aleša Mlakarja je to prvi kamen k postopni prenovi celotne obale jezera in osnova za nadaljnje načrtovanje. Kot je poudaril, je k bodočemu razvoju ožjega središča Bleda treba pristopiti zelo skrbno in celovito, upoštevati je treba varstvo naravne in kulturne dediščine. Kot izhaja iz dokumenta, naj bi območje ob jezeru urejali v štirih pasovih.

Prvi pas je tik ob jezeru, kjer se ohranja kamnita brežina, ob hotelu Toplice pa se uredi lesen podest. V drugem pasu med brežino in promenado se prenovi drev­nina, pri čemer naj bi ekipa strokovnjakov določila, katera drevesa so tako stara in poškodovana, da jih je treba odstraniti in nadomestiti z novimi. Pri tem so občinski svetniki opozorili, da je k menjavi dreves treba pristopiti strokovno in spoštljivo. Tretji pas urejanja predstavlja promenada, ki je zdaj neurejena, polna avtomobilov, uredili pa naj bi jo v urejeno površino za pešce, ki bo podaljšana vse do hotela Toplice in na drugi strani do starega dela Bleda, kjer naj bi z umikom avtobusne postaje nastal nov tržni prostor. Veliko poudarka pri bodočem urejanju bo treba dati oglaševalskim tablam, ki zdaj kazijo videz Bleda, in gostinskim vrtovom, kjer dokument predvideva poenotenje senčnikov in stolov. Kot zanimivost je Mlakar navedel primer Innsbrucka, kjer je celo McDonald's moral prilagoditi videz svoje značilne oglaševalske table enotni podobi tovrstnih tabel.

Dokument prinaša tudi novo prometno ureditev Bleda, zlasti čim večjo možno izločitev motornega prometa iz bližine jezera, kar bo po Mlakarjevih besedah tudi največji zalogaj celotnega urejanja. OPPN predvideva popolnoma nov prometni režim, ki pa bo v celoti izvedljiv šele po gradnji severne in južne obvoznice. Tako naj bi cesto zaprli že pri trgovskem centru (vožnja bi bila dovoljenja le vozilom z dovolilnico) in bo vse do hotela Toplice urejena pešpot. Na ožjem območju tik ob jezeru ne bo več mogoče parkiranje, ostala bi le zasebna parkirišča ob objektih, OPPN pa dopušča tudi gradnjo podzemnih garaž med trgovskim centrom in Jelovico, pri Sokolskem domu, ob hotelu Park in pri Korotanu. Osrednji parkirišči za obiskovalce sta predvideni na mestu nekdanjih Vezenin (na tem območju naj bi že prihodnje leto uredili petsto parkirnih mest) in pri atletskem stadionu. Občinski svetniki so v razpravi podprli načrte, po katerih se bo promet odmaknil od jezera. Ob tem so dali nekaj pripomb, denimo, da bi bilo treba omejiti tudi parkiranje pod kostanji ob Riklijevi vili, da je treba prenoviti Festivalno dvorano oziroma jo celo podreti in zgraditi novo, sodobnejšo … Občinske službe se bodo do naslednje obravnave do pripomb opredelile; sprejetje dokumenta pa bo – ker je bila to zadnja seja v tem mandatu – naloga občinskih svetnikov novega sklica.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / petek, 22. maj 2020 / 10:37

Preglasna glasba

Kranj, Jesenice – Kranjski policisti so včeraj zgodaj zjutraj posredovali zaradi preglasne glasbe, ki je prihajala iz enega od stanovanj v stanovanjskem bloku. Zoper kršitelja so uvedli prekrškovni...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / petek, 18. maj 2007 / 07:00

Čas za mladost v Kranju

Minuli konec tedna se je v gorenjski prestolnici začel 13. festival Teden mladih.

GG Plus / petek, 18. maj 2007 / 07:00

Razdeljeni bi dobili več kot enotni

Zgornja Gorenjska želi postati samostojna pokrajina. Izračuni kažejo, da bi v razdeljeni Gorenjski zaradi slabše razvitosti dobila več denarja za naložbe in razvojne programe kot v enoviti.

Splošno / petek, 18. maj 2007 / 07:00

Pohvala za prvomajsko budnico

Pihalni orkester Jesenice-Kranjska Gora ima pomembno kulturno poslanstvo, tokrat pa ga moramo pohvaliti za vsakoletno prvomajsko budnico po mestu. V svojem jutranjem pohodu se ustavijo na stalnih...

GG Plus / petek, 18. maj 2007 / 07:00

eGorenjska bo nova prelomnica

"Osebno razvoj eGorenjske primerjam z dvema zgodovinskima prelomnicama. Prva je bila uveljavitev obveznega osnovnošolskega sistema v času Marije Terezije, druga pa vzpostavitev železničarske mreže po...

Splošno / petek, 18. maj 2007 / 07:00

Zala in Aleksandra

Na odprtju slikarske razstave Mojce Sekulič Fo v Kosovi graščini sta nastopili mladi glasbenici iz Glasbene šole Tržič in Glasbene šole Radovljica. Zala Marn igra klarinet že šesto leto, s...