Epidemija okrepila varčevanje
Gospodinjstva v Sloveniji že več let zapored v povprečju privarčujejo višji delež razpoložljivega dohodka, kot ga v povprečju privarčujejo gospodinjstva v evrskem območju in v Evropski uniji. Letos so varčevanje zaradi negotovosti, ki jo povzroča širjenje novega koronavirusa, še okrepila.
Gospodinjstva v Sloveniji so v primerjavi s povprečjem v evrskem območju in v Evropski uniji za polovico manj zadolžena, a imajo tudi precej nižje neto finančno premoženje. Naraščanje obsega kreditiranja gospodinjstev se je po štirih zaporednih letih rasti lani upočasnilo.
Kranj – Po podatkih državnega statističnega urada se je stopnja bruto varčevanja gospodinjstev v Sloveniji v letošnjem prvem polletju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečala za 9,8 odstotne točke. Slovenija v tem ni bila nobena izjema, podobno, a z različnimi stopnjami rasti, je bilo tudi v preostalih evropskih državah. V evrskem območju se je zvišala povprečno za 7,3 odstotne točke, na 21,6 odstotka. Zvišala se je sicer v vseh državah, razen na Švedskem. Najbolj izrazito je porasla na Irskem, v Združenem kraljestvu, Španiji in v Sloveniji, najmanj pa na Češkem, v Avstriji ter v Nemčiji in na Finskem. Gospodinjstva so okrepila varčevanje zaradi zniževanja potrošnje, ta je najbolj upadla na Norveškem, v Španiji, v Združenem kraljestvu in v Sloveniji.
V Sloveniji je bila lani bruto stopnja varčevanja 13,3-odstotna, najvišja je bila na Švedskem in v Nemčiji – nekaj več kot 18-odstotna, najnižja pa v Litvi, le 4,1-odstotna, in v Španiji, kjer je bila 6,3-odstotna. Lani je bilo tretje zaporedno leto, v katerem so gospodinjstva v Sloveniji namenila za varčevanje višji delež razpoložljivega dohodka, kot so ga v povprečju namenila gospodinjstva v državah, članicah evrskega območja, in že sedmo zaporedno leto, v katerem so v povprečju privarčevala višji delež dohodka, kot so ga v povprečju v državah Evropske unije.
Finančna sredstva gospodinjstev, kamor prištevajo gotovino, vloge, delnice in drugo, so v zadnjih osmih letih naraščala hitreje kot posojila in druge njihove obveznosti. Sredstva so lani glede na leto prej porasla za 9,1 odstotne točke na 58,2 milijarde evrov, obveznosti pa za 4,4 odstotne točke na 14,8 milijarde evrov. Gospodinjstva v Sloveniji ostajajo pri svojih naložbenih odločitvah še naprej zadržana, konservativna, saj se že več kot desetletja največ odločajo za varčevanje v obliki gotovine in vlog, delež tveganih naložb pa ostaja dokaj nizek. Lani so kljub zelo nizkim obrestnim meram imela v gotovini in vlogah 48 odstotkov sredstev, v lastniškem kapitalu in delnicah 31 odstotkov, zavarovanjih in pokojninskih shemah 14 odstotkov ... V primerjavi s Slovenijo imajo gospodinjstva v evrskem območju in v Evropski uniji bistveno večji delež sredstev v zavarovanjih in pokojninskih shemah in bistveno manj v gotovini in v vlogah.