Dobrota

Imamo pregovor »dobrota je sirota«. Naš pokojni akademik prof. Anton Trstenjak pa je na enem izmed predavanj z rahlo jezo dejal: »Sirota si ti, ker ne zmoreš dobrote.« V stari Grčiji je Aristotel učil, da je delati dobro naše glavno poslanstvo. Jezus je rekel:« Vse, kar želite, da bi ljudje vam storili, storite vi njim.« Veliki filozof Kant pa pravi, da naj vedno delujemo tako, da bi naše vedenje lahko postalo občečloveški zakon.

Če spremljamo dnevne novice, dobimo vtis, da se na svetu dogajajo samo slabe in težke stvari. Pa vendar se svet spreminja bolj zaradi dobrih ljudi in dobrih dosežkov kot pa zaradi falotov vseh vrst. O njih smo le bolj poučeni in res je tudi, da povzročajo več trpljenja v kratkem času. Hvala bogu obstajajo ljudje, ki jim je dana moč spreminjati človeštvo in da so takšno svoje poslanstvo tudi uresničili. Takšni so vsi voditelji velikih svetovnih religij, Gandi, ki je brez vojne odcepil Indijo, Martin Luter King je začrtal pot svobode temnopoltim … Ogromno je znanstvenikov, ki so s svojim delom ljudem olajšali življenje.

Zaradi hitenja in v dnevni skrbi pogosto pozabimo, od kod prihajamo, kam gremo in zakaj smo na tej mali Zemljici, ki je le ena od ne vemo koliko milijard zvezd. Zdi se, da je v zadnjih sto letih svet padel s svojih tečajev. Ne sprašujemo se več, ali bomo imeli kaj jesti, temveč predvsem, koliko bomo še imeli. In zdi se, da ljudje res manj razmišljamo, ali lahko komu še kaj dobrega storimo.

In dobra novica je, da je med nami veliko ljudi, ki jim je dobrota vodilo življenja. Staršem je dala narava, da lahko sejemo dobroto do svojih otrok. Tudi kadar nam kaj zagodejo, jim oprostimo in jim vedno želimo le dobro. Zdi pa se, da se moramo za dobroto v drugih odnosih bolj potruditi oziroma da se moramo zanjo najprej sami odločiti. Kot vse druge stvari tudi dobroto delamo najprej zaradi sebe, saj si na ta način dvigujemo lastno srečo. Najbolje za nas je, da sejemo dobra dela najbližje okrog nas. Največ priložnosti imamo pri zakoncu. Nikoli ni odveč z dobrimi dejanji pokazati ljubljeni osebi, da jo imamo radi. Vedno je dobrodošlo pokazati iskreno srce, dobroto, prijazen pozdrav in pomoč do svojih sosedov. Škoda, da je toliko nepotrebnih prepirov. Večji del dneva preživimo na delovnih mestih. Poslušamo ogromno negodovanja zaradi slabih odnosov v podjetjih. Nikakršnega razloga ni, da si drug drugemu otežujemo delovnik z negodovanjem, kritiziranjem in opravljanjem, slabo opravljenim delom, vzvišenim odnosom nadrejenega in nagajanjem sodelavcev ...

Priložnosti, da bo imela dobrota »ta mlade«, je veliko. Začnimo jo deliti najprej mi, nato se nam bo začela vračati. Drži pa, da je lahko časovni zamik precej velik. Vmes pa je na preizkušnji potrpežljivost.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Radovljica / ponedeljek, 17. november 2014 / 12:36

Park naj (p)ostane park

Stanovalci in uporabniki objektov ob glavni ulici v centru Radovljice so se pogovarjali o tem, kako vidijo prostor, skozi katerega vodi Gorenjska cesta, in katerih vsebin si tam želijo.

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Varno in zdravo na soncu

Zmerno sončenje ugodno vpliva na zdravje ljudi, nevarno pa je prekomerno izpostavljanje sončnim žarkom. Poleg senčne lege, ustrezne obleke, pokrival in očal so varovalni pripravki za sončenje najpomem...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hrustljavo, zdravo, tudi pikantno

Solate pri žaru ne smejo manjkati

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Francoza spet v napadu

Citroën Berlingo in Peugeot Partner bosta spet agresivno nastopila v razredu križancev med osebnimi avtomobili in lahkimi dostavniki.

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Premišljeno z zdravili

Zdravila sodijo med nevarne odpadke, zato jih po uporabi ali preteku roka uporabnosti nikar ne mečite v smeti ali v straniščno školjko. Komunalna podjetja imajo zbiralne akcije nevarnih odpadkov, na v...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hudičev sadež na prestolu svetovne prehrane

Kdaj smo se na Slovenskem prvič srečali s krompirjem, ni povsem jasno, domneva pa se, da v tridesetih letih 18. stoletja. Dobra tri desetletja kasneje, natančneje 16. maja 1767, je Marija Terezija pod...