Izliv reke Duden v morje

Srce Mediterana

Antalya ostane v spominu kot letališče, kjer čaka vodič, da se z avtobusom ali dolmošem (kombijem) odpeljemo do hotela. Toda Antalya si zaradi očarljivega starega mestnega jedra zasluži vsaj malce naše pozornosti.

Antalya je ogromno mesto, skupaj s predmestji šteje kar dva milijona prebivalcev. Vožnja po mestnih ulicah sploh ne daje občutka, da v tem človeškem mravljišču živi toliko ljudi kot v vsej Sloveniji. Kako velika je, občutim šele pozno zvečer, ko s postajališča na bližnjem griču opazujemo morje luči, ki mu ni videti ne konca ne kraja.

Razcvet turizma

Antalya razcvet doživlja zaradi razmaha turizma na turški rivieri, pravijo ji kar srce Mediterana. Hoteli rastejo kot gobe po dežju in več kot tri tisoč jih na 135 kilometrov dolgi obali od Antalye do Alanye, ki imata zelo podobno ime, še najlažje ju je ločiti po črki t. Na hitro torej lahko izračunate, da vsi hoteli niso na obali, kar potrdi vožnja po obalni cesti s hoteli na obeh straneh. Vsi imajo seveda bazene, nekateri prav neverjetne bazenske komplekse, toda Slovenci iščemo hotele s plažo, zato naj vas potolažim, da imajo hoteli na notranji strani tunele pod cesto, po katerih pridete ali se pripeljete do plaže. Vsekakor pa je dobro skrbno prebrati turistično ponudbo, če želite imeti do plaže le nekaj korakov.

Spretni trgovci

Izlet v Antalyo ponujajo turistične agencije v vseh hotelih. Bistveno ceneje bo, če se tja odpravite sami, še zlasti če nameravate izlet združiti z nakupovanjem. Hotele z Antalyo povezuje redna avtobusna linija, iz bližine hotela avtobus odpelje po zajtrku in se vrne pred večerjo. Lahko se vrnete tudi prej, še najbolje bo, če se o vrnitvi pogovorite s šoferji avtobusov, saj vsi parkirajo v isti podzemni garaži sredi mesta. Malce že znajo angleško, mnogi bolje govorijo nemško. Vožnja s taksijem je na kratkih razdaljah desetkrat dražja, na daljših še bolj. Taksiji sicer čakajo na vsakem koraku, toda večinoma le čakajo.

Nakup v Antalyi je cenejši kot v hotelskih naseljih, saj turški trgovci cene prilagajajo kupcem. Vsekakor morate barantati, sicer so užaljeni. Cene so določene le v veleblagovnicah, drugod jih lahko znižate tudi za polovico. Odvisno od tega, od kod prihajate. Cene so najvišje za Ruse, ki praviloma ne barantajo. Tudi Skandinavcem trgovci kaj dosti ne popuščajo, malce bolj Nemcem itd. Slovenijo v glavnem poznajo in popustijo kar dosti, še bolj, če imate sorodnike v Bosni. Za takšno zniževanje cen je dobro poznati vsaj nekaj bosanskih mest, tudi besed in muslimanskih navad, sicer vas hitro spregledajo.

V Turčiji se splača kupovati usnjene in tekstilne izdelke, ugodni so tudi zlatarski, ki pa v zadnjem času nekako niso v modi. Pri usnjenih izdelkih so pravi mojstri, vse bolj tudi pri tekstilnih in imajo že nekaj svojih, zelo domiselnih blagovnih znamk. Kvalitetni so izdelki iz bombaža, ki ga pridelujejo sami. Predvsem pa nikjer ne boste našli kitajske krame.

Očarljivo staro mestno jedro

Trčija ima veliko vode, zato lahko vsepovsod namakajo polja in tudi na obali je zelo veliko rastlinjakov. Kako veliko je vode, lahko ugotovite celo v Antalyi, turistična atrakcija je namreč 40 metrov visok slap reke Duden, ki se prek obalne pečine slikovito izliva v morje.

Staro mestno jedro je lepo obnovljeno, ljudje so neverjetno prijazni in ponosni na stari del mesta. Vsepovsod polno turistov iz vseh koncev sveta. Tudi gostinski lokali in trgovine so uglašene na starodavno življenje, v starem mestnem jedru je mogoče najti odlične spominke pa turški med in kavo. V mislih imam seveda pravo turško kavo, ki je postrežena v zelo majhnih skodelicah, v katerih je le za dva prsta izredno močne kave, ki v trenutku požene kri po žilah. Takšne kave nisem našla nikjer drugje na turški obali, sicer pa domačini tako ali tako v glavnem pijejo čaj.

Pravo turško kavo so nam postregli na ulici pred starodavno turško hišo, ki je preurejena v hotel. Le kdo prihaja sem na dopust? Lani sta zakonca želela biti natančno v tem hotelu, ljudje imajo pač različne želje, je povedal Miha iz Kompasa, ko smo srebali kavo, ki je res imela hiter učinek. Iz takšnih skodelic se šloga, smo se razživeli in začeli ugibati usodo. Natakar je prišel do naše mize in se pošalil, če lahko tudi njemu povemo, kaj ga čaka. Takšna spontana prijaznost je pravzaprav ena od malih skrivnosti uspešnega turškega turizma.

(Se nadaljuje)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / nedelja, 22. maj 2011 / 07:00

Vaš razgled

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / četrtek, 9. julij 2015 / 15:53

Hvala za pravljično poroko!

Poročila sta se Ana Devayani Kersnik in Jernej Žvab. Civilni del poroke je bil v Preddvoru, cerkveni v Mojstrani, očka in mamico pa je na poroki spremljal tudi njun Jaka.

Gospodarstvo / četrtek, 9. julij 2015 / 15:41

Minister verjame v Peko

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je v petek obiskal Tržič, kjer je z lokalnimi in regijskimi gospodarstveniki beseda tekla o aktualnih izzivih pa tudi problemih v gospo...

Nasveti / četrtek, 9. julij 2015 / 15:35

Jogurtova torta v skledi

Jogurtova torta je edina sladica, po kateri v poletnih dneh raje posežem kot po sladoledu. Prepriča me predvsem s svojo osvežilno močjo in lahko prebavljivostjo. Že sama priprava je zabavna, saj jo...

Kronika / četrtek, 9. julij 2015 / 14:54

Pogojna kazen za cukanje učenca

Na Okrožnem sodišču v Kranju se je končalo ponovljeno sojenje cerkljanski učiteljici Lilijani Skubic, obtoženi surovega ravnanja z učencem. Prvič oproščena, tokrat pogojno tri mesece zapora.

Rekreacija / četrtek, 9. julij 2015 / 14:20

Turizem smo Gorenjci, 6. del

»Nisi še slišal za Zeleno kartico gosta Gorenjske? Sram naj te bo!« Ponižno sem poslušal gospoda Janeza, ki mi je pridigal po ugotovitvi, da jaz kot raziskovalec turizma na Gorenjskem pojm...