Še vedno zdrava in nasmejana

Besedilo: Urša Gluščič
Kategorija: Razvedrilo / sreda, 23. julij 2014 / 10:40

Pretekli konec tedna je v Kovorju skupaj s svojo številno družino in prijatelji sto let praznovala Ana Oblak.

Nasmejana in krepka stoletnica se je rodila 10. julija 1914 Kejžarjevim iz Davče. Njeno otroštvo je bilo težko, saj je po prvi svetovni vojni izgubila očeta, leto in pol zatem pa na Miklavžev večer še mamo. Tako je Ana v revščini ostala sama s svojimi petimi brati in sestro. Nekaj let so se otroci nekako preživljali, nato pa so se ločili in vsak po svoje odšli služit kruh. Ano so za pastirico vzeli Močnikovi iz Davče, kjer jo je opazil Franc, ki je tja pogosto zahajal. Franc je na začetku ni zanimal, saj je želela biti sama in se tudi sama preživljati, zato se je na priporočilo duhovnika Kopitarja iz Davče odpravila v k šolskim sestram, ki so v Šentvidu kuhale za duhovnike, in se naučila kuhati. Kmalu ji je tja pisal Franc in jo prosil, naj se vrne domov. Odšla je domov, se poročila z njim in v zakonu se jima je rodilo devet otrok. Ko je imela 58 let, je Franc zbolel za rakom in umrl.

»Mama je bila dobra gospodinja, njena prva skrb je bila družina. Dejavna je bila v cerkvi, kamor je vedno prišla prva in iz nje odšla zadnja. Ker je bila odlična kuharica, je kuhala tudi za duhovnike in tiste vaščane, ki niso imeli hrane,« pravi njena hči Jožica Špendal iz Kovorja, ki je mamo Ano vzela k sebi v oskrbo.

Danes stoletnica še vedno vsako nedeljo odide k maši, rada bere in preživlja čas v družbi svoje družine, ki je številna, saj ima 22 vnukov in 39 pravnukov.

Ob častitljivem jubileju se je tokrat zbrala vsa družina in se veselila skupaj z Ano, ki je ob tej priložnosti zbranim povedala svojo življenjsko zgodbo in jih ganila do solz. Praznovanje so pričeli s sveto mašo, nadaljevali pa na župnijskem skednju v Kovorju. Čeprav za Ano življenje ni bilo vedno lahko in lepo, je ohranila dobro voljo, vero in ljubezen, ki so ji vlivale moči in jo gnale dalje.