Predsednik Sveta slovenskih organizacij iz Trsta Drago Štoka, predsednik Slovenskega kulturnega središča Planika Kanalska dolina Rudi Bartaloth in vodja urada slovenske vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan na eni od slovenskih prireditev na Trbižu.

Med sosedi 57

Ko je v začetku septembra tudi predsednik italijanske republike Giorgio Napolitano podpisal odlok o veljavnosti zaščitnega zakona za Slovence v 32 občinah Furlanije - Julijske krajine, Slovenci upajo na dejansko izboljšanje njihovega položaja. Tudi predstavniki večine občin z narodnostno mešanega območja so povedali, da bodo v različnih oblikah in z različnimi postopki postavili cestne table, smerokaze in druge javne napise v slovenskem jeziku oziroma v narečju. Institucionalnemu paritetnemu odboru za vprašanja slovenske manjšine, ki deluje na osnovi 3. člena zaščitnega zakona, so predstavniki večine občin povedali, da bodo zagotovili »vidno« dvojezičnost. Predsednik Slovenskega kulturnega središča Planika za Kanalsko dolino Rudi Bartaloth je dejal, da bo o dejanskem položaju Slovencev v Italiji več znanega po razpravi deželnega sveta o posebnem deželnem zakonu za slovensko manjšino. Novi župan Trbiža Renato Carlantoni je po pisanju Primorskega dnevnika predsedniku paritetnega odbora Bojanu Brezigarju povedal, da bodo v občini še naprej podpirali večjezičnost (italijanščina, furlanščina, slovenščina in nemščina) in nadaljevali politiko prejšnjega župana Franca Baritussija, ki je v svojem mandatu zagovarjal večjezičnost in večkulturnost. To je dokazoval tudi z udeležbo na večini prireditev, ki jih je organiziralo Slovensko kulturno središče Planika. Slovenska kulturno gospodarska zveza iz Trsta, ena od krovnih organizacij Slovencev v Italiji, je sporočila razveseljivo vest, da se zadnje čase vedno več Slovencev odloča za vnovično pridobitev izvirnega slovenskega priimka in imena. Po odobritvi zaščitnega zakona o postopek enostavnejši in brezplačen.

Pomemben dogodek za Slovence v Italiji se je zgodil sredi septembra v Špetru v Benečiji, kjer je po večletnih prizadevanjih začela delovati prvi razred dvojezične nižje srednje šole. Ravnateljica Živa Gruden je po pisanju Novega Matajurja, tednika Slovencev v Videmski pokrajini, vsakemu gostu, ki se je zavzemal za ustanovitev prve dvojezične srednje šole v tem delu dežele Furlanije - Julijske krajine, podarila košarico beneških štrukeljčkov. Žal so na odprtju šole manjkali župan Špetra Tizian Manzini in predstavniki Gorske skupnosti za Brda, Nadiške in Terske doline. Prišli pa so drugi pomembni gostje, med njimi vladni podtajnik Miloš Budin, ki je povedal, da je šolo ustanovilo državno ministrstvo, ki je s tem pokazalo razumevanje za ohranitev slovenskega jezika in kulture. Veliko vlogo pri ustanovitvi dvojezične srednje šole so imeli tudi starši otrok, ki so zahtevali pouk v slovenščini, in deželana šolska uprava. Šoli bo gmotno pomagala tudi dežela Furlanija - Julijska krajina.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Pisma bralcev / / 07:00

Zakaj ne bi smeli ukiniti programa radovljiške Ekonomske gimnazije?

Vsak otrok si zasluži dobro šolo in dobre učitelje. Za to se mi zdi ukinitev programa radovljiške ekonomske gimnazije nesmiselna. PRVIČ – zaradi bližine šole, predvsem za dijake iz Lesc, Bleda in...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / ponedeljek, 11. november 2013 / 16:28

Veter podiral drevesa, odkrival strehe ...

Zaradi močnega vetra je danes brez električne oskrbe ostalo približno 2500 odjemalcev Elektra Gorenjske.

Cerklje na Gorenjskem / ponedeljek, 11. november 2013 / 16:16

Neurje v Štefanji Gori

Nočno neurje je tudi v vasi Štefanja Gora nad Cerkljami na Gorenjskem pustilo manjše razdejanje. (Foto: Gorazd Kavčič)

Gospodarstvo / ponedeljek, 11. november 2013 / 15:29

V coni vedno več podjetij

Na območju nekdanje tovarne Jelovica v Škofji Loki, proizvodnjo so preselili v Gorenjo vas in Preddvor, raste nova poslovna cona.

Kultura / ponedeljek, 11. november 2013 / 15:28

V gledališču ujeti duh časa

Na 48. Festivalu Borštnikovo srečanje je Prešernovo gledališče za avtorski projekt 25.671 prejelo nagrado Društva gledaliških kritikov Slovenije, nagrado za umetniško vodstvo uprizoritve pa dramaturgi...

Humor / ponedeljek, 11. november 2013 / 15:21

Oni že vedo zakaj?

V največji slovenski banki NLB v oglaševanju blagovne znamke uporabljajo zanimiv slogan Vem zakaj. Povprašali smo jih, če res vedo, zakaj, vesoljna Slovenija namreč še vedno ne ve.