Med sosedi 57

Ko je v začetku septembra tudi predsednik italijanske republike Giorgio Napolitano podpisal odlok o veljavnosti zaščitnega zakona za Slovence v 32 občinah Furlanije - Julijske krajine, Slovenci upajo na dejansko izboljšanje njihovega položaja. Tudi predstavniki večine občin z narodnostno mešanega območja so povedali, da bodo v različnih oblikah in z različnimi postopki postavili cestne table, smerokaze in druge javne napise v slovenskem jeziku oziroma v narečju. Institucionalnemu paritetnemu odboru za vprašanja slovenske manjšine, ki deluje na osnovi 3. člena zaščitnega zakona, so predstavniki večine občin povedali, da bodo zagotovili »vidno« dvojezičnost. Predsednik Slovenskega kulturnega središča Planika za Kanalsko dolino Rudi Bartaloth je dejal, da bo o dejanskem položaju Slovencev v Italiji več znanega po razpravi deželnega sveta o posebnem deželnem zakonu za slovensko manjšino. Novi župan Trbiža Renato Carlantoni je po pisanju Primorskega dnevnika predsedniku paritetnega odbora Bojanu Brezigarju povedal, da bodo v občini še naprej podpirali večjezičnost (italijanščina, furlanščina, slovenščina in nemščina) in nadaljevali politiko prejšnjega župana Franca Baritussija, ki je v svojem mandatu zagovarjal večjezičnost in večkulturnost. To je dokazoval tudi z udeležbo na večini prireditev, ki jih je organiziralo Slovensko kulturno središče Planika. Slovenska kulturno gospodarska zveza iz Trsta, ena od krovnih organizacij Slovencev v Italiji, je sporočila razveseljivo vest, da se zadnje čase vedno več Slovencev odloča za vnovično pridobitev izvirnega slovenskega priimka in imena. Po odobritvi zaščitnega zakona o postopek enostavnejši in brezplačen.

Pomemben dogodek za Slovence v Italiji se je zgodil sredi septembra v Špetru v Benečiji, kjer je po večletnih prizadevanjih začela delovati prvi razred dvojezične nižje srednje šole. Ravnateljica Živa Gruden je po pisanju Novega Matajurja, tednika Slovencev v Videmski pokrajini, vsakemu gostu, ki se je zavzemal za ustanovitev prve dvojezične srednje šole v tem delu dežele Furlanije - Julijske krajine, podarila košarico beneških štrukeljčkov. Žal so na odprtju šole manjkali župan Špetra Tizian Manzini in predstavniki Gorske skupnosti za Brda, Nadiške in Terske doline. Prišli pa so drugi pomembni gostje, med njimi vladni podtajnik Miloš Budin, ki je povedal, da je šolo ustanovilo državno ministrstvo, ki je s tem pokazalo razumevanje za ohranitev slovenskega jezika in kulture. Veliko vlogo pri ustanovitvi dvojezične srednje šole so imeli tudi starši otrok, ki so zahtevali pouk v slovenščini, in deželana šolska uprava. Šoli bo gmotno pomagala tudi dežela Furlanija - Julijska krajina.