Obujanje kroparske tradicije
To nedeljo so v Kropi že tretjič pripravili Ta lepi sejem, ta nageljnov sm'n, prireditev, s katero obujajo stare običaje in tradicijo ter praznujejo god svete Marjete.
»Spominjam se še iz otroštva, da je današnji dan predstavljal peko, cvrtje, hrano in da se ljudje pridejo družit ...«
Kropa – »Včasih je bil nageljnov semanji dan največji kroparski praznik. Pred mnogimi leti so namreč na god sv. Marjete blagoslovili cerkev sv. Lenarta in na ta dan so v Kropo hodili iz cele Gorenjske. Obenem je bil to tudi čas, ko so na oknih kroparskih gospodinj zacveteli nageljni, z njimi so krasile vigenjce in klobuke fantinov. To je bil čas, ko so se sklepale prve ljubezni, in pred tremi leti smo se odločili, da praznovanje obudimo,« je pojasnila Metka Kavčič, predsednica Turističnega društva Kropa, ki je imelo v rokah organizacijske vajeti. Praznovanje se je, kot veli tradicija, začelo z mašo pri sv. Lenartu, v nadaljevanju pa je bilo mogoče uživati v druženju pod lipo, ki stoji pri vigenjcu, spoznati kovaštvo in okusiti Kropo tudi skozi okusne dobrote. Metka je pojasnila, da jo izredno veseli, da je na prazniku zaživela tudi kroparska kulinarika. Sama je ustvarila flancate, Urška Avsenik tradicionalne 'sladkulce', Mojca Staroverski pehtranovo potico, Eva Prešeren rožičeve štrukeljčke, na voljo pa je bila tudi kovaška malica – 'fržolovc'. »Spominjam se še iz otroštva, da je današnji dan predstavljal peko, cvrtje, hrano in da se ljudje pridejo družit,« je še dejala Metka in poudarila, da jo večkrat kdo vpraša, zakaj ne pripravijo raje veselice. »Tovrstna praznovanja niso veselice. So obujanje tradicije in običajev, ki zamirajo. Zato so pomembni takšni dogodki.«
Sebastjan Lombar je v Vigenjcu Vice obiskovalce seznanjal s starim običajem kovanja žebljičkov, za družbo in dobro voljo pa je poskrbela tudi dramska skupina Čofta. Dogodek je privabil lepo število domačinov in tudi posameznikov, ki so prišli od drugod. Domačin Anže Habjan je dejal, da mu sejem predstavlja eno od obujenih prireditev, ki je namenjena predvsem lokalnemu prebivalstvu, da se druži, obuja spomine in zbliža. »Ne bi sicer rekel, da nam prireditev in povezovanja manjka, vedno se najde kaj, zagotovo pa je treba izkoristiti vsako priložnost, da se domačini snidemo,« je še dejal. Zlata Tominec iz Šentjošta nad Horjulom se je na nedeljsko dopoldne v Kropi ustavila predvsem zaradi predstavitve kovaštva. »V preteklosti sem bila že večkrat v Kropi in tudi moj bližnji prijatelj je po poklicu kovač, tako da mi je področje že poznano. Kljub temu danes pričakujem zelo lep dan in dobro druženje, veseli pa me, da se ljudje še trudijo ohranjati tradicijo, ki na žalost počasi zamira,« je pojasnila.