Razburljiv začetek
Na turški obali sem letovala že lani, toda zaradi vročine dlje od udobnega hotela nisem prišla. Sredi maja je bilo prijetno toplo, ravno prav za potovanje, turistična sezona pa je bila tam že v polnem zamahu.
Povabilo na potovanje v Turčijo je prišlo kot strela z jasnega. Odločiti sem se morala v enem dnevu, kar je seveda pomenilo, da zaradi neodložljivih stvari ostanem v službi do poznih večernih ur. Kovček bom napolnila zjutraj, dve uri bosta več kot dovolj. Budilko sem naravnala na sedmo zjutraj, na brniškem letališču sem morala biti dvajset čez deveto.
Tresk in vrata so se zaprla
Jutro je bilo za drugo polovico maja nenavadno mrzlo in vetrovno. Še preden sem pristavila za kavo, sem odnesla smeti, da me ne bi po tednu dni pričakal smrad. Ob hišnem vogalu je bril ledeno mrzel severni veter in iz kantice za plastične odpadke dobesedno odpihnil vrečke ter jih vrtil visoko v zraku. Fantje, ki so šli mimo v šolo, so najprej hudomušno opazovali nenavadni prizor, nato smo skupaj polovili vrečke. Trdno sem zaprla kanto, in še preden sem se vrnila v hišo, je naredilo: tresk! Veter mi je pred nosom zaloputnil vrata, ki imajo kljuko le na notranji strani.
Obstala sem na pragu, v pižami in kosmatih copatih, brez ključa, da bi lahko odprla vrata. Pravijo, da so v mrazu misli hitrejše in res so bile moje misli hitre kot blisk: Je kaj odprtega? Nič. Vsa okna sem zaradi hudega vetra zvečer zaprla. Tudi balkonska vrata. Joj, kako prav bi mi v tistem trenutku prišel mobilni telefon! Lahko bi poklicala … V rokah sem držala le prazno kanto za smeti. V pižami me je zeblo kot psa. Pa prav danes se mi je to zgodilo, ko odhajam na pot?!
Najboljši rešitelj v takšnih primerih je dober sosed. Presenečeno me je gledal, prepričan, da se je zgodilo nekaj res hudega. Ključ se bo že našel, je pomirjujoče dejal in me peljal do Anke. Med potjo je povedal, da se je tudi njemu to že zgodilo, pristavil je lestev in čez streho prišel v hišo. Anka je bila k sreči še doma in tako se je vse srečno končalo. Kovček je bil v hipu poln in na brniškem letališču sem bila celo prezgodaj ter v miru spila kavo. Melita iz Kompasa je razumevajoče povedala, da se tudi njej to že zgodilo in da je morala dve uri čakati starše, da so ji prinesli ključ iz Murske Sobote.
Poučna jutranja zgodba torej: imetje vedno ključ v žepu! Z olajšanjem sem kasneje ugotovila, da nisem ničesar pozabila.
Najbolj oblegano letališče
V Turčiji sem letovala lani, vendar zaradi vročine dlje od udobnega hotela nisem prišla. V drugi polovici maja je bilo prijetno toplo, ravno prav za potovanje. Poletna sezona je bila sicer na turški obali že v polnem zamahu, saj traja od konca marca do konca novembra.
Pristali smo v Antalyi, ki ima dve letališči, saj tam pristane največ turistov na območju Sredozemlja. Pred dvema letoma so našteli 12 milijonov letalskih gostov, več jih je priletelo le v Pariz in London. V vsej Turčiji pa so lani našteli 35 milijonov turistov, sredozemska obala ima torej daleč največji delež. Novo letališče so namreč pred leti odprli na južnem delu obale pri Kemerju, kamor množično prihajajo ruski gostje, zato mu pravijo kar »mala Rusija«.
Turčija je trenutno najbolj privlačen počitniški cilj. Hoteli ob sredozemski obali ponujajo udobni »all inclusive«, ob prihodu vam nataknejo zapestnico in na denarnico lahko pozabite. Tudi ležalniki in brisače na plaži so brezplačni. Hrana je odlična, veliko je sveže zelenjave z okoliških polj, slastne so sladice, le na svinjino morate pozabiti, kar pa v vročini ni težko. Sicer pa je bolj pomembno, da vam dopusta ne bodo pokvarile črevesne težave, kar se pogosto zgodi v Tuniziji ali Egiptu.
Od Antalye, ki ima očarljivo staro mesto jedro in vabljive trgovine, ob sredozemski obali na razdalji 135 kilometrov stoji več kot tri tisoč hotelov. Najbolj znana letoviška središča so mondena Lara, športni Belek, antične Side, bučne zabave polna Alanya.
(Se nadaljuje)