Želja je paraolimpijski maraton
Skoraj popolnoma slepi Sandi Novak iz Dupelj bo tudi letos tekel na Ljubljanskem maratonu.
Duplje – Štiriintridesetletni Sandi Novak iz Dupelj, ki je pred šestimi leti zaradi nesreče skoraj popolnoma ostal brez vida, se je minule tedne in mesece vneto pripravljal na nastop na Ljubljanskem maratonu, ki bo ta konec tedna. Letošnji maraton bo zanj že četrti, lani je tri kilometre pred ciljem odstopil, ker zaradi operacije ni dosegel časa, ki si ga je zastavil. »Računal sem, da bom tekel v času treh ur, kondicije pa sem imel za čas treh ur in pol. Pred tem sem imel samo dva meseca treninga, poskusil pa sem tudi gel, ki mi ni naredil najbolje. Letos bom tekel brez dodatkov, samo s sladko vodo, računam, da bom zmogel čas tri ure in petnajst ali deset minut,« pravi Sandi, ki sta mu po nesreči ostala samo še slaba dva odstotka vida. A to ga ni odvrnilo od volje, da ne bi sebi in drugim dokazal, da je z voljo mogoče skoraj vse. Zato je tudi letos vztrajno treniral na svoji sobni stezi in na stezi ob osnovni šoli v Naklem. »Treniram predvsem na sobni stezi, zunanji treningi so bolj redki, na stezi ob šoli tečem predvsem ob koncih tedna, septembra sem na treningu pretekel tudi po 120 krogov oziroma 34 kilometrov, poleg tega pa še peš od doma in nazaj. Program za trening sestaviva s spremljevalcem Primožem, predvsem pa poslušam sam sebe,« dodaja Sandi.
»Med tekom je treba Sandiju pravočasno povedati za vse ovire, na primer ležeče policaje, luknje na cestišču, ovinke in podobno, predvsem ga je treba opozarjati tudi na druge tekmovalce, da se mu pravočasno umaknejo, če je hitrejši od njih. Med počitki mu je treba dati okrepčila, najbolj pomemben pa je start, da ne bi v gneči prišlo do padca. To zahteva precej več pozornosti, kot če bi tekel sam,« pravi Sandijev spremljevalec na maratonih Primož Černilec.
Sandi in vsi, ki spremljajo njegov tek, si želijo, da bi se lahko udeležil paraolimpijskih iger prihodnje leto v Londonu in tekel na maratonu. Nanje se pripravlja že dve leti, čaka ga še kvalifikacija. Mednarodna zveza slepih bo na enem od maratonov na osnovi opazovanja na desetih kilometrih določila, ali ga bodo uvrstili v kategorijo slepih ali slabovidnih; če bo uvrščen v prvo kategorijo, bo norma tri ure, petnajst minut, v drugi pa pet minut manj kot tri ure. Ni še tudi popolnoma jasno, ali bo Ljubljanski maraton dovolj, da se bo rezultat priznal za normo, če ne prej, pa bo kvalifikacijo lahko opravil v začetku maja, ko bo prvenstvo v Beogradu.