
Slovenija mora poplačati devizne varčevalce
V tem tednu je močno odmevala sodba Evropskega sodišča za človekove pravice glede starih deviznih vlog v Ljubljanski banki in Investbanki, v kateri je razsodilo proti Sloveniji in Srbiji.
Kršili pravico do varstva premoženja
Sodišče v Strasbourgu je v sredo razsodilo glede tožbe treh v Nemčiji živečih varčevalcev iz Bosne in Hercegovine (BiH), ki so Slovenijo, Hrvaško, Srbijo, BiH in Makedonijo tožili zaradi nezmožnosti dviga svojih deviznih prihrankov v nekdanji podružnici Ljubljanske banke v Sarajevu in podružnici beograjske Investbanke v Tuzli. V sodbi, ki je dokončna, so razsodili, da sta Slovenija in Srbija tožnikom kršili pravico do varstva premoženja in učinkovitega pravnega sredstva. Obema državama so tudi naložili, da morata v letu dni najti sistemsko rešitev za izplačilo vseh varčevalcev. Varčevalce z vlogami do okoli petsto evrov morata izplačati takoj, ostale pa v petih letih v desetih polletnih obrokih preko slovenskih bank.
Medtem ko so v Sarajevu in Zagrebu z razsodbo pričakovano zadovoljni, pa sta slovenska pravobranilka Nataša Pintar Gosenca, ki je na sodišču v Strasbourgu zastopala Slovenijo, in visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič sodbo označili za veliko razočaranje. Sodišče po njunem ni upoštevalo dejstva, da gre za vprašanje nasledstva. Razen tega, je opozorila Nataša Pintar Gosenca, sodišče ni upoštevalo argumenta Slovenije, da je treba vprašanje starih deviznih vlog reševati po načelu teritorialnosti. Slovenija je po njenih besedah po osamosvojitvi dosledno poplačala vse devizne varčevalce, ki so imeli vloge na teritoriju Republike Slovenije. Ta sodba pa ji nalaga, da mora poplačati tudi varčevalce na ozemlju drugih držav naslednic.
Upnike naj bi oškodovali za več milijonov evrov
Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) pa so v sredo opravili hišne preiskave zaradi suma storitve več kaznivih dejanj oškodovanja upnikov družbe s sedežem na Vrhniki. Preiskave so potekale na območju ljubljanske, murskosoboške in kranjske policijske uprave. Upniki naj bi bili oškodovani v višini 5,9 milijona evrov, storitve kaznivega dejanja pa so osumili sedem oseb. Kot so sporočili iz nacionalnega preiskovalnega urada, so v postopku zbiranja obvestil ugotovili, da je matična družba januarja 2008 ustanovila štiri hčerinske družbe. »S tem je nastala skupina družb, med katerimi je njihov posredni lastnik kmalu po njihovi ustanovitvi s prenosi osnovnih sredstev in zalog ter finančnimi malverzacijami pričel načrtno izčrpavanje družb z izogibanjem plačilu zakonsko določenih dajatev in poplačil upnikov, kar je kasneje izpeljal skupaj s šestimi soosumljenimi.« Glavni osumljeni naj bi bil po neuradnih informacijah podjetnik Igor Lah, ki je po ugotovitvah NPU obvladoval celotno poslovanje družb iz obravnavane skupine. »Vse poslovne določitve je sprejemal prav on,« je poudaril direktor NPU Darko Majhenič.
V tem tednu je bilo pestro tudi povolilno dogajanje. Prvič po volitvah sta se na neformalnem srečanju sestala predsednik države Borut Pahor in najverjetnejši mandatar Miro Cerar. Med drugim sta se odzvala na trditve stranke SDS, da volitve niso legitimne. Poudarila sta, da so bile volitve izvedene legalno in so legitimne. Želita se, da bi čim prej prišlo do oblikovanja stabilne vlade. Predsednik Pahor naj bi tako v enem tednu po ustanovni seji državnega zbora, ki bo predvidoma 1. avgusta, opravil posvetovanja z vodji poslanskih skupin glede predloga za mandatarja. Nova vlada bi po Cerarjevih besedah lahko v celoti nastopila funkcijo v drugi polovici septembra.
Nova spletna goljufija
Policisti pa so v zadnjem času prejeli več prijav o vdorih v elektronske predale, iz katerih nato prihajajo nenavadna elektronska sporočila z naslovom »Na pomoč, ukradli so mi prtljago!«. Z njimi se prejemnike teh sporočil prosi za nujno nakazilo denarja, ker se je določena oseba v tujini znašla v težavah zaradi tatvine prtljage in dokumentov. Kot opozarjajo na policiji, gre za lažno obvestilo, zato naj prejemniki ne upoštevajo navodil iz prejetega elektronskega sporočila.