Sočutje in pomoč zasvojencem

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Radovljica / / 12:39

Pomagajmo človeku, ki pada, in ponudimo mu roko, da bo vstal, je sporočilo sobotnega romanja alkoholikov in drugih zasvojencev ter njihovih svojcev na Brezje.

Brezje – Baziliko Marije Pomagaj na Brezjah so v soboto napolnili alkoholiki in vsi, ki trpijo zaradi alkohola in drugih oblik zasvojenosti, ki so se udeležili tradicionalnega romanja, ki ga organizira slovenska Karitas v sodelovanju s frančiškani na Brezjah. Romanje sovpada z začetkom katoliškega posta in akcije Štirideset dni brez alkohola, pa tudi sicer so alkoholizem in druge oblike zasvojenosti problem slovenske družbe. Gvardijan frančiškanskega samostana na Brezjah pater dr. Robert Bahčič je v pozdravu romarjem povedal, da je postni čas poseben čas milosti za vsakega kristjana, ki vabi k najrazličnejšim odpovedim. Najhuje je premagovati in premagati samega sebe. Zaželel je, da bi imeli vsi sočutno srce do najbližjih in da bi si znali stati ob strani in si pomagati.

Ribniški dekan Anton Berčan, ki je vodil romarsko mašo, je v pridigi povedal, da so v življenju postavljene varne meje, ki jih je treba spoštovati. Ko ni teh meja, je dovoljeno vse. Življenje nima več smerokazov, ki kažejo pot, po kateri lahko človek doseže svoj cilj. »Postni čas človeka opominja na te meje. Ljudje moramo drug drugemu stati ob strani in si pomagati. Če bomo sprejeli pomoč, se bomo dvignili in stopili na pot rešitve. Treba je narediti korak, treba je prositi in se tudi zahvaliti, treba je pomagati tistim, ki so podrli vse smerokaze v svojem življenju in se ne znajo rešiti. Človeku, ki pada, moramo ponuditi roko in mu pomagati, da bo vstal,« je povedal dekan Anton Berčan.

Po maši je pater dr. Christian Gostečnik, doktor psihologije in teologije, dekan Teološke fakultete in vodja frančiškanskega družinskega inštituta v Ljubljani, predaval o vlogi žene pri zdravljenju alkoholizma in drugih odvisnosti. Zaradi velikega zanimanja je bilo predavanje kar v cerkvi. Povedal je, da je vsak zasvojenec za svojo nesrečo in bolezen kriv izključno sam, svojci in okolica, ki običajno še bolj trpijo kot on, pa jim s svojim ravnanjem in toleranco nevede omogočajo, da v zasvojenosti tonejo vedno globlje, zbolijo in pogosto tudi žalostno končajo. Bolezen se začne, ko posameznik nima več nadzora nad seboj. Alkoholik je začel piti zaradi sebe, in zaradi sebe, ne zaradi drugih, bo tudi nehal, je povedal pater Gostečnik in spomnil tudi na probleme, ki se pojavijo, ko alkoholik neha piti.