Zaenkrat ugodili slabi desetini pobud

Naslednji teden se v Šenčurju pričenja javna razgrnitev osnutka odloka o spremembah občinskega prostorskega načrta. Trenutno je vsa pozitivna soglasja prejelo le osem od 95 pobud.

Šenčur – Šenčurski občinski svet je na julijski seji potrdil osnutek sprememb občinskega prostorskega načrta (OPN), katerega javna razgrnitev bo zaradi dopustniškega obdobja potekala dlje kot običajno – od 14. julija do 15. septembra, javna obravnava noveliranega prostorskega akta pa bo 3. septembra. »V postopku je 95 pobud, na katere smo prejeli prva mnenja soglasodajalcev in nosilcev urejanja prostora. Vsi vlagatelji, ki imajo pobude zavrnjene, imajo sedaj možnost dodatno argumentirati svojo vlogo, kar bo morda pripomoglo k spremembi odločitve soglasodajalca,« je pojasnil Aleš Puhar, vodja oddelka za okolje in prostor Občine Šenčur. Spremembe OPN, ki jih pripravljajo zadnja tri leta, naj bi dokončno potrdil še ta sklic občinskega sveta, torej septembra.

Tomaž Kmet iz podjetja Locus, ki je pripravljavec dokumenta, je pojasnil, da občinski svet potrjuje osnutek sprememb, čeprav še niso prejeli poročila o presoji vplivov na okolje, pričakuje pa, da bo do konca postopka presoja tudi opravljena. »V postopku je 95 pobud, za osem smo dobili pozitivne usmeritve, 87 pobud pa ostaja neusklajenih. Največ zavrnitev je prišlo s strani ministrstva za infrastrukturo in prostor, ki ugotavlja, da po naseljih že sedaj razpolagajo s preveliko količino nepozidanih stavbnih zemljišč, ministrstvo za kmetijstvo in okolje pa pobude zavrača, ker gre za posege na kmetijska zemljišča 1. kategorije oziroma na varovana območja narave in gozda,« je razložil Kmet, ki na podlagi dosedanjih izkušenj pričakuje, da jim bo uspelo v predlog sprememb OPN dodatno uvrstiti kvečjemu še deset do dvanajst trenutno neusklajenih pobud. »Med trenutno neusklajenimi pobudami je tudi območje Čistilne naprave Trboje, kar pa se bo verjetno do konca postopka še izkristaliziralo.«

Največ pobud za spremembo OPN, skupaj se nanašajo na približno 32 hektarjev, je bilo vloženih z željo po pridobitvi novih stavbnih zemljišč, nekaj prosilcev pa bi rado obstoječa stavbna zemljišča vrnilo v primarno rabo (skupaj za slab hektar). Kot je ob tem pojasnil Puhar, se je zaradi sicer neuspelega nepremičninskega davka naknadno pojavilo še več prosilcev, ki bi radi stavbna zemljišča spremenili nazaj v kmetijska. Ker pa so zamudili predpisane roke, bo treba z ministrstvom za kmetijstvo in okolje še doreči, ali zakasnele pobude lahko upoštevajo.