Kdor živi od gozda, vedno ravna kot skrben gospodar

»Od strica sem podedoval polne, z lesom bogate gozdove in takšne bi rad prepustil tudi svojemu nasledniku,« pravi Alojz Jagodic s Svetega Lenarta, dobitnik letošnjega priznanja za najbolj skrbnega lastnika gozda na kranjskem gozdno gospodarskem območju.

Sveti Lenart – Zavod za gozdove Slovenije je ob Tednu gozdov podelil priznanja najbolj skrbnim lastnikom gozdov, iz vsake območne enote enemu. Na kranjskem gozdnogospodarskem območju je priznanje prejel 50-letni Alojz Jagodic s Svetega Lenarta v cerkljanski občini, gospodar na gorsko višinski Habanovi kmetiji, ki obsega dobrih osem hektarjev kmetijskih zemljišč in 54 hektarjev gozdov, od tega jih je devet hektarjev v sosednji kamniški občini. Redijo 15 goved, predvsem krav dojilj, ki jih čez poletje pasejo na Veliki planini, kjer imajo tudi svojo pastirsko kočo. Pred petnajstimi leti so zgradili nov hlev, obnovili so pastirsko kočo, nabavili kmetijsko mehanizacijo, zgradili traktorske vlake ...

Žled poškodoval 400 »kubikov« drevja

»Kmetija nekdaj ni bila tako velika, moj ded in praded sta kupila skupno 24 hektarjev,« pove Lojze, kot ga kličejo domači in prijatelji, in doda, da je gozd večinoma v strmini, na nadmorski višini od sedemsto do tisoč metrov. Skoraj vsega so s traktorskimi vlakami odprli za gospodarjenje, nekaj jih je še v prejšnjem gozdarskem režimu zgradilo gozdno gospodarstvo, ostale je naredil že Lojze. Eno vlako so še nameravali zgraditi, lani jeseni so že »potegnili« traso, a jim je je potlej načrte prekrižala narava. Novembra lani jim je veter poškodoval blizu petdeset kubičnih metrov drevja, še hujši je bil letošnji februarski žled, ki jim je na površini štirideset hektarjev izruval in polomil približno štiristo »kubikov« drevja, med drugim tudi mlade, dvajset do trideset let stare sestoje, drevje z nesimetričnimi krošnjami ob vlakah, že oslabelo drevje ... Do konca junija so pospravili že okrog 250 kubičnih metrov – smreko že skoraj v celoti, bukev, ki je izruvana s koreninami, puščajo za kasneje.

Bojijo se lubadarja

»Vsega lesa še nismo uspeli prodati, odkup zaradi velike ponudbe poteka bolj počasi pa tudi cena se je že znižala. Pri bukovini hlodovini, na primer, je upadla s 60 do 70 evrov za »kubik« na manj kot štirideset evrov. Pri bukovih drveh je padec manjši, doslej se je cena znižala za pet evrov. Če bi posek in spravilo poškodovanega in tudi malo vrednega drevja dali zunanjemu izvajalcu, ne bi ničesar zaslužili ali le kakih pet evrov od kubičnega metra,« pove Lojze, ki se kajpak boji, da se v poškodovanih in oslabelih sestojih ne bi preveč razmnožil lubadar. Zaenkrat ga še niso opazili, tudi vremenske razmere mu doslej niso bile naklonjene. »Z divjadjo nimamo težav. Nekdaj so nam škodo povzročali mufloni, a teh zdaj ni več. Jelenjadi na srečo na našem območju še ni, še največja nadloga so srnjaki, ki lupijo macesen,« pravi Lojze, ki je gospodar na kmetiji postal 1990. leta, po smrti strica Jožeta. Že stric je bil skrben gospodar in je svojemu nasledniku zapustil gozdove z nadpovprečno lesno zalogo, tudi Lojze seka manj, kot mu dovoljuje možni letni posek, in bi svojemu nasledniku rad predal z lesom polne gozdove. A to, kot pravi, ne bo odvisno samo od njega, ampak tudi od narave, saj se vetrolomi, žledolomi in snegolomi kar vrstijo.

Za »nered« je kriva narava

Lojze se je »holcanja« naučil na domači Jagoščevi kmetiji, pri stricu Jožetu in tudi od poklicnega gozdarja iz sosednje vasi. Svoje znanje je izpopolnil na usposabljanju na srednji gozdarski šoli v Postojni in na tečajih za sekače, traktoriste in gojitelje, ki jih organizira zavod za gozdove. Pravi, da pri delu uporablja osebno zaščitno opremo in da je pri spravilu poškodovanega drevja treba biti še posebej previden, saj polomija »skriva« številne pasti. Ko pospravlja izruvano drevje v strmini, pri štoru raje pusti kak meter debla več, da se ne zavali po bregu.

»Priznanje zavoda za gozdove sem dobil za urejenost gozdov, a še nikoli doslej nisem imel v gozdu takšnega nereda, kot ga imam zdaj, po žledolomu,« pravi Lojze in doda, da bodo potrebovali kar nekaj časa, preden bodo gozdove spet spravili v red. In kakšne so po njegovem mnenju odlike skrbnega lastnika gozda? »Pomembno je, da redno pregleduje gozdove, po ujmi poseka in pospravi poškodovano drevje, po sečnji vzpostavi gozdni red, odstranjuje robido in drugo grmovje, redči preveč goste sestoje, na gozdnih vlakah čisti kanale za odvodnjavanje ...,« pravi in poudarja: »Kdor se preživlja z dohodkom iz gozda, vedno ravna kot skrben gospodar.«