S kartico do več pobranih davkov
Dijaka Gimnazije Franceta Prešerna Domen Kristan in Jan Pavc svetujeta, naj se v boju proti sivi ekonomiji papirnate račune nadomesti z elektronskimi.
Ideja o uvedbi elektronske kartice, na kateri bi potrošniki zbirali račune za svoje nakupe, se jima je porodila čisto slučajno, in to med uro matematike, je pojasnil Domen Kristan. K temu ju je spodbudilo razmišljanje o potrošniških problemih. Menita namreč, da potrošniki nimajo več pregleda nad tem, kaj in koliko nakupujejo. Z elektronsko kartico pa bi imel kupec večji pregled nad svojimi nakupi in bi tudi lažje načrtoval svoje izdatke. Za imetnike teh kartic, za katere bi se potrošniki odločili prostovoljno, sta predvidela tudi sistem nagrajevanja oziroma spodbud, recimo v obliki odbitka pri davku, ki ga plačajo pri nakupu.
Za kartico sta se odločila, je razložil Kristan, ker so jih kupci že navajeni, saj se kakšna druga oblika zapisovanja podatkov, recimo v obliki zapestnic, verjetno ne bi tako prijela. Podatki z računov bi se na kartice nalagali prek posebnih naprav. »Eno bi namestili na prodajnih mestih, z njeno pomočjo bi prodajalci podatke zapisovali na kartico. Razen tega bi naprave namestili na javno dostopnih mestih, po principu bankomatov, prek katerih bi kupci račune nalagali na kartico in podatke posredovali neposredno državi,« je razložil Kristan in dodal, da bi bil kupec seveda seznanjen s tem, s katerimi podatki z njegovega računa razpolaga država. To bi bila zgolj informacija o ceni in davku, ne pa tudi izdelkih, recimo. Obenem bi razvili spletno aplikacijo, prek katere bi kupec ves čas lahko dostopal do podatkov z elektronske kartice. Zamislila sta si tudi spodbude za uporabnike teh kartic, da bi bili recimo nagrajeni z nižjo davčno stopnjo kot tisti, ki kartice ne bi uporabljali. Zato bi bilo po njunem smiselno uvesti enoten davek, pri čemer bi bili ljudje s socialnega roba morebiti deležni še dodatnih olajšav. »A tako daleč še nisva razmišljala,« prizna Kristan.
Prepričana sta, da bi bile kartice veliko bolj učinkovito orodje proti sivi ekonomiji kot recimo davčne blagajne. »Davčne blagajne niso povezane s spletom, ampak je preverjanje odvisno od inšpektorjev. A država je že s tem uspela dobiti del denarja nazaj.« Zato verjameta, da bi z učinkovitejšo elektronsko kartico lahko pobrali še več davkov. »Država bi zagotovo dobila nazaj več, kot bi jo stala vzpostavitev sistema elektronskih kartic.« Ob tem se zavedata, da tudi s tem ne bi odpravili sive ekonomije, a vsaj majhen del bi je zagotovo, kar za državo kljub temu pomeni več pobranih davkov.
Svojo idejo sta že predstavila tudi pristojnim na davčni upravi. Kot je zatrdil Kristan, so bili nad njuno zamislijo kar navdušeni. V prihodnje so jima obljubili tudi srečanje z ministrom za finance, a bosta morala najprej počakati, da se oblikuje nova vlada.