Begunj'c in junc

Od leta 1875, ko je Avstro-Ogrska kupila grad Katzenstain (13. st.), do leta 1948 je bila v Begunjah osrednja ženska kaznilnica. Ograjo kaznilnice je predstavljalo obzidje, danes v treh četrtinah razgrajeno. Preostanek, okoli 150 metrov razpokanega zidu, od domačije slavnih Avsenikov do graščine, je letos postal jedro nesporazuma med krajani in direktorjem Psihiatrične bolnišnice Begunje – PBB. Ta v državnem objektu gostuje od leta 1952, ga vzdržuje in obnavlja, sodelovanje s krajem je zgledno. Pozimi je vihar podrl kapitalno smreko proti stari šoli, danes vrtcu, ta pa desetino preostanka zidu. Od tedaj svet KS Begunje vztraja pri stališču, da je zid treba podreti. In vsakdo, ki hoče razumeti čas in prostor, sklepu lahko le pritrdi. Dolžni smo si (so)urejati naš (javni) prostor, drugi ga nam ne (bodo). Vse skupaj je test za nosilce javnih funkcij, stroke in ogledalo naše demokracije.

Nesreča namreč nikoli ne pride sama, zid je – zaščiten. Vlada RS je leta 1999 kompleks zaščitila kot spomenik državnega pomena. Kdo je naredil napako in poleg graščine zaščitil tudi preostanek zidu z ničvredno stražarnico, vaščanov ne zanima. Enako ne strokovne podlage odloka, ki so sumljivo ideološke. Nekako v stilu: naj jih kaznilniški zid zaznamuje.

In tako se je namesto slovesnega rušenja zloglasnega zidu, ki mimoidočim zapira poglede na mogočno fasado graščine, začelo politiziranje. Direktor bolnišnice si je 20. 2. 2014 dal poklicati spomeniško stroko, župana in vaško županjo, poslanka pa je pripeljala kar samega ministra za kulturo. Pogovarjali naj bi se o prenosu lastnine dveh samostojnih Plečnikovih objektov z MO Kranj na našo občino. Še eden v nizu sestankov, ki v 50. letih niso bili uspešni – tudi za direktorja PBB dr. Perneta, nekdaj župana Kranja. Po medijih je mogoče sklepati na tipični spin, saj je novinarjem za konec pribil: »… ideji, da bi zid podrli, nisem preveč naklonjen.« Pribijmo še mi: to ni kvalificirano mnenje lastnika, temveč politikanta. Za strokovno vodenje zavoda ima pomočnika, kot je iz dajanj razbrati, pa si v sinekuri gradi kariero pod geslom: nič ne bomo spreminjali!

Kaj se je torej izcimilo iz usmerjevalnega obiska direktorja Zavoda RS za varstvo naravne in kulturne dediščine? Dne 21. 5. 2014 kar kulturno-varstveni pogoji. Zahtevajo točno to, kar si želi naročnik: kaznilniški zid se ohrani, porušeni del sezida na novo. Po mojem skromnem mnenju je to necivilizacijsko. Druga v nizu napak priča, da je stroka, ZVNKD Kranj, za ljubi kruhek pripravljena iti na kolena. Bi jima padla krona z glave ('postopek – vodilnežu' J. G. in 'odločil-nežu' M. E.), če bi delala strokovno?

Razumemo skrb direktorja PBB za to »… da bi se uporabniki za zidom počutili varne, ne izpostavljene …«, kot je še v spinu v zagovor odprte doktrine zdravljenja (le kdo jo oporeka?). Ni pa zaslediti trohice upravljalske skrbi nad dosegom 'njegovih smrek', ki ogrožajo domačine. Najbolj pa politizacijo ilustrira zgodovina, naša učiteljica. Njegov predhodnik ima prostorsko študijo, kako bi kraj in bolnišnica lahko živela v sožitju, ko zidu več ne bi bilo. Ni čakal ne na vihar ne na volitve. Le najti ju bo treba. Študijo in zdravo kmečko pamet ter iti v dialog s krajani.

Kdo je torej v Begunjah 'junc'?

Janez Urbanc