Družina Kert iz Celovca je pela tudi v romunščini, saj je mami Romunka, ki pa zna zelo dobro tudi slovensko.

Družine so pele in igrale

Danes, 27. junija, ob 15. uri bodo v Mohorjevi hiši v Celovcu proslavili 25-letnico delovanja Mohorjeve ljudske šole, ki je ena najkakovostnejših dvojezičnih ljudskih šol na Koroškem. Gost prireditve bo tudi slovenski minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc.

Da pesem in glasba spremljata vsakdanje življenje Slovencev na Koroškem, je pokazala tudi nedavna prireditev Družine pojejo in muzicirajo, ki so jo Krščanska kulturna zveza, Slovensko prosvetno društvo Zarja Železna Kapla in fara Železna Kapla priredile v farni dvorani sredi Železne Kaple. Pevsko-glasbeno srečanje je bilo vključeno tudi v vseslovenski Teden ljubiteljske kulture. Občinstvo v do zadnjega kotička napolnjeni dvorani in še na dvorišču ob njej je z dolgimi aplavzi nagrajevalo nastopajoče. Prva na odru je bila družina Kert iz Celovca, ki je prepevala večjezično, tudi slovensko seveda, saj je mama Romunka, oče pa Slovenec. Za njo so nastopile družina Lippusch iz Remšenika/Remschenig pri Železni Kapli, družina Krušic iz Velinje vasi/Wellersdorf pri Bilčovsu/Ludmannsdorf in družina Laussegger iz Slovenjega Plajberka/Windisch Bleiberg, ki je pela tudi v spomin na nenadno smrt očeta, velikega glasbenega navdušenca Mirka Lausseggerja. Ko je prišla na oder družina Olip iz Sel/Zell Pfarre, je bil ta komaj zadosti velik. Najprej je zapelo devet Olipovih sester in bratov, ki se tudi sicer kar pogosto srečujejo doma v Selah (trije Olipovi bratje so duhovniki, pokojni Olipov oče pa je soavtor besedila v srce segajoče koroške pesmi Rož, Podjuna, Zila – op. J. K.), nato pa so se pridružil še mlajši družinski del. Olipovi so nepogrešljiv del kulturnega dogajanja v Selah. Za njimi so pele in igrale družini Paulič z Obirskega/Ebriach in družina Smrtnik, Bistričnikova z Obirskega. Bistričnikova je žena kapelskega župana Franca Jožefa Smrtnika. Pele so tudi Smrtnikove dečle, dekleta iz Obirskega in Kort, ki izhajajo iz družin Smrtnik. Družina Hirm je prišla iz Žvabeka/Schwabegg v bližini Pliberka, dodatno pesem pa so morali zapeti Bajdlnovčki po domače ali Ošinovi iz Lepene/Leppen. Program je sklenila ena od najbolj prepoznavnih koroških slovenskih pevskih skupin Kvintet bratov Smrtnik z Obirskega z venčkom ponarodelih pesmi iz okolice Železne Kaple. To je bila prireditev, vredna obiska!

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / torek, 3. februar 2009 / 07:00

Nova knjižnica do konca leta

Po zapletu zaradi gradnje osrednje knjižnice v Kranju so na sredini seji kranjski svetniki sprejeli sklep, da se odgovorni iz Mestne občine Kranj ter družba IC Dom s partnerji čim prej uskladijo glede...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / sobota, 21. junij 2014 / 10:14

Filmske zvezde na Bledu

Na Bledu poteka prvi mednarodni filmski festival, ki ponuja filme z okoljevarstveno tematiko. Znane obraze sedme umetnosti lahko srečate na vsakem koraku, vsi pa se sprašujejo, če se ob zaključku fest...

Nasveti / sobota, 21. junij 2014 / 10:08

Horoskop

Tedenski horoskop za obdobje od 20. do 26. junija.

Slovenija / sobota, 21. junij 2014 / 10:06

Nagrajena koroška novinarka

Skupnost koroških Slovenk in Slovencev iz Celovca je pretekli teden podelila Kugyjevo nagrado. Osmo nagrado v zgodovini njenega podeljevanja je prejela Renate Pfeiffer, ki se je rodila in...

Slovenija / sobota, 21. junij 2014 / 10:02

V znamenju nogometa

Svetovno nogometno prvenstvo v Braziliji je odlična priložnost, da izvemo kaj več o tej državi, ki ni le nogometna velesila, velika je tudi v drugih ozirih. O nogometu pa še to: ste vedeli, da je ta i...

Gospodarstvo / sobota, 21. junij 2014 / 10:01

Krompirjevi nasadi so (za zdaj) zelo lepi

Krompir na peščenih tleh že občuti posledice suše. Večji problem kot plesen so samosevci in črna listna pegavost.