Mesto umetnikom, umetniki mestu

Gmünd na zahodu Koroške v sosednji Avstriji velja za mesto umetnikov. S konceptom Kulturne iniciative so uspešno oživili srednjeveško mesto in vanj privabili umetnike iz domovine in mednarodnega prostora. Te dni v Galeriji Stari grad razstavljajo člani Likovnega društva Kranj.

Zgodovinsko mesto Gmünd ali po slovensko Sovodenj leži na zahodu avstrijske Koroške, od večjega Spittal an der Drau (Špital ob Dravi) je oddaljen kakih petnajst kilometrov ali za en avtocestni izvoz, če se peljemo od Beljaka proti Salzburgu. Kot ime pove, Gmünd leži ob sotočju in na izhodu iz dolin dveh rek: Lieser in Malte. »Ugodna lega ob transportni poti je v preteklosti skrbela za blaginjo v mestu,« ob stenski sliki iz 18. stoletja na zadnji strani farne cerkve Marijinega vnebovzetja pove Johannes Krämmer iz Kulturne iniciative Gmünd, naš prijazni vodič po mestu. Kljub drugačnemu svetu, v kakršnem zdaj živimo, prijetno mestece ob vznožju visokih gora s polnimi pljuči diha tudi danes. Ob gostovanju slikarjev iz Likovnega društva Kranj, ki so svoja likovna dela razstavili v enem tamkajšnjih razstavišč, smo spoznavali, da k današnji podobi mesta v mnogočem vpliva tudi tako imenovana Kulturna iniciativa in naziv Künstlerstadt (Mesto umetnikov), ki so si ga pred leti nadeli, še kako drži.

Slovenci v Avstriji, Avstrijci pri nas

Medsosedsko likovno sodelovanje sta spodbudila stanovska kolega in znanca z obeh strani meje: Klavdij Tutta iz Likovnega društva Kranj in Larissa Tomassetti, umetnica, ki živi in ustvarja v Gmündu. Umetniška izmenjava je tako obrodila dve razstavi. Prvo so v sredo v razstavišču Alte Burg (Stari grad), na starem gradu, ki se dviga nad mestom, odprli v Gmündu, drugo v Kranju pa v petek v Mali galeriji in Galeriji dr. Ceneta Avguština na Zavodu za varstvo kulturne dediščine. V Avstriji se tako predstavlja sedem Kranjčanov: Boge Dimovski, Cveto Zlate, Klavdij Tutta, Klementina Golija, Nejč Slapar, Miha Perčič in Andreja Eržen. Predstavljajo se bodisi s svojimi najnovejšimi stvaritvami kot z deli, ki najbolj odražajo njihovo umetniško govorico: od abstraktnih barvnih kompozicij Dimovskega, živalskih motivov Cveta Zlateta, geometrijskih abstrakcij Nejča Slaparja do mediteranskih barv in motivov Klavdija Tutte, simbolnih in duhovnih svetov Klementine Golija, barvnih kombinacij med grafiko in slikarstvom Mihe Perčiča in svetlobnih objektov, s katerimi se zadnja leta intenzivno predstavlja Andreja Eržen.

V Kranju se predstavljajo umetniki iz Gmünda in regije pod imenom Skupina 5: Larissa Tomassetti, Frank Tomassetti, Wolfgang Daborer, Klaus Zlattinger in Fritz Rathke. Medtem ko so v Mali galeriji na ogled manjši, so v galeriji na zavodu razstavljeni veliki formati.

Besedila za razstavi je pripravila in avtorje na obeh odprtjih tako v slovenščini kot izborni nemščini predstavila Melita Ažman iz kranjskega društva. »Tovrstne umetniške izmenjave so odlična priložnost, da Kranjčani spoznavamo umetniške trende in ustvarjalne načine tujih avtorjev, ob tem pa naši likovniki dobijo priložnost, svojo ustvarjalno moč predstaviti v tujini,« je prepričana Ažmanova, da se ob takih sodelovanjih ustvarjajo nove povezave in kontakti, pogosto pa tudi trajnejše vezi.

Korak za korakom do umetniškega vzdušja

Z ustanovitvijo Kulturne iniciative je skupina zanesenjakov leta 1991 v Gmündu začela uresničevati idejo o oživitvi malega srednjeveškega mesta s konceptom kulture in umetnosti. Z njim so želeli starim in pogosto tudi zapuščenim hišam vdahniti novo življenje. V vseh teh letih so tako v poletnih mesecih, sezona za Kulturno iniciativo namreč traja šest mesecev – od maja do oktobra, za javnost odprli osemnajst v preteklosti praznih prostorov. »Naša osnovna ideja je bila, napolniti hiše z umetniki in različnimi ustvarjalci in rokodelci ter jih odpreti obiskovalcem, tako domačinom kot tujim turistom, ki se ustavljajo pri nas. Naši začetki so bili zelo težki, saj smo najprej v svojem mestu morali ustvariti atmosfero, ki je omogočala široko odprtost v svet in večjo naklonjenost za umetnost,« je povedala dr. Erika Schuster, ki devetnajst let vodi Kulturno iniciativo: »Slednje ni tako samoumevno, kot se na prvi pogled zdi. Če bi vprašali ljudi, ali je prav, nameniti denar in pozornost kulturi, bi jih najbrž 95 odstotkov reklo, da je denar bolje nameniti cestam, na primer.«

Kot dodaja njen kolega Krämmer, so »mesto umetnikov« gradili počasi, korak za korakom, vsako leto so uredili kaj novega, zadnje leto na primer mini dvorano za art filme. »Lokalna politika iniciativi ni bila vedno enako naklonjena, hkrati pa je na voljo treba imeti tudi ljudi, ki bodo z velikim entuziazmom sodelovali kot prostovoljci.« Schusterjeva dodaja, da je v mestu veliko združenj in vplivnih posameznikov, pa tudi prostovoljcev, ki so pomagali ustvarjati kulturno umetniško vzdušje. Gre za nadgradnjo splošnega videza Gmünda, ki je s čudovito zgodovinsko arhitekturo že sam po sebi lep.

Mesto umetnikov kot blagovna znamka

V nekaj praznih hišah je razstavne prostore uredila občina, v Kulturno iniciativo pa so tudi pristopili zasebniki, pogosto tudi sami umetniki, ki so dele svojih hiš ponudili za galerijsko dejavnost. Gmünd ima na voljo tudi rezidenčna stanovanja oziroma ateljeje, v katerih gostujejo umetniki iz Avstrije in tujine. Doslej so našteli že petinšestdeset različnih avtorjev, ki so praviloma vsak po dva meseca živeli in ustvarjali v Gmündu. »Pomembno je, da jih med delom lahko opazujejo tudi obiskovalci, jih povprašajo o njihovem ustvarjanju, se zanimajo za dela in podobno,« je povedal Krä­mmer. »Iz ateljeja se razprostira pogled na mestno pokopališče, kar me spodbuja pri mojem ustvarjanju,« je povedala gostujoča umetnica Anjali Göbel iz Frankfurta, ki pri delu uporablja skeletne ostanke malih glodavcev.

Ogledali smo si zasebno fotogalerijo, galerijo Mi­klautz, kjer je na ogled razstava z naslovom Natura Morta – Memento Mori, nekaj posebnega je vrt s skulpturami avtorja Fritza Russa neposredno ob reki Malta. V mestnem stolpu so na ogled dela znanih umetnikov pop arta od Jamesa Rizzija, Andya Warhola, Roya Lichtensteina, Keitha Haringa …, ki jih predstavlja zasebni zbiratelj.

Gostujoči umetniki se po besedah dr. Erike Schuster v mestu odlično počutijo in mnogi se želijo vedno vrniti. Za prihodnje leto so rezidence že oddane, sta pa še na voljo dva ateljeja, pri čemer avtorji sami poskrbijo za bivanje v mestu. »V vseh teh letih smo bili vzdržljivi in nismo obupali, zato lahko šele za zadnja tri leta rečem, da se je naš koncept zares prijel. Tako domačini kot ljudje iz drugih delov države in tujci nas že prepoznavajo kot mesto umetnikov. Tudi domačini, ki ne hodijo na razstave, se zavedajo, da je na račun Kulturne iniciative v zadnjih letih mesto oživelo in na tako lahko tudi preživi.«

V iniciativi na leto razpolagajo s približno 240 tisoč evri, od tega prejmejo štirideset tisoč evrov državnega denarja, trideset tisoč jim namenja dežela Koroška, prav toliko je Evropskega denarja, okrog štirideset tisoč evrov prispeva mesto, toliko tudi različni sponzorji. Zaposleni so trije, prek sezone dodatnih dvanajst ljudi. Naziv Gmünda za Künstlerstadt je z leti postala blagovna znamka. V mestu z zgolj 2500 prebivalci so dokazali, da je mogoče z drugačnim pristopom oživiti mesto, ki je pred tem nazadovalo, zdaj pa vsako leto zabeleži preko 125 tisoč obiskovalcev. Če so v preteklosti na poti proti Salzburgu ljudje v Gmünd prihajali predvsem zaradi Porschejevega muzeja – v mestu je šest let preživel izumitelj in snovalec legendarnega športnega avtomobila dr. Ferdinand Porsche – je zadnja leta razlogov za obisk mesta mnogo več.

Ob tem se nam nehote v misli prikrade Kranj, ki vedno znova išče svojo identiteto in čaka na prave ideje, ki bi oživile stari del mesta in vdahnile dušo več kot šestdesetim praznim lokalom in prostorom, ki čakajo, čakajo in čakajo.