Glog okrepi srce in pomiri živce.

Glog cveti, srce se radosti

Jeseni smo natrgali rdečih plodov, v maju in juniju, ko se glogov grm odene v prelepe bele cvetove, ki tvorijo močno dehteče goste češulje, pa v košaro vrzimo tudi slednje. Iz njih si pripravimo čaj, ki bo najbolje koristil našemu srcu, zlasti če je to oslabelo in opešano. Poleg tega, da krepča srčno mišico, uravnava tudi srčni utrip, širi venčne žile in izboljša srčno prekrvitev.

Zaradi značilnih belih cvetov in vej, prepredenih s poldrugi centimeter dolgimi trni, glogu (Crategus) pravimo tudi beli trn. Legenda ve povedati, da je glog nastal iz Jožefove popotne palice. Po drugi naj bi rimski vojaki prav iz gloga naredili Kristusovo krono. Kakorkoli že, obe sta pripomogli k njegovi silni priljubljenosti in veliki uporabnosti v ljudskem zdravilstvu. Glog slovi tudi po svoji izjemni dolgoživosti – učaka lahko tudi 500 let in več – zato ljudje tako radi z njim krepijo svoje srce.

Ščiti dom in srce

Glog je zaradi trnastih vej svoj čas služil kot varovalo. Sadili so ga v žive meje, ki so ščitile dom ali drobnico pred zvermi in lopovi. Imel pa je še skrite varovalne moči. Amuleti iz njegovega lesa so odvračali bolezni, strelo, zle duhove in samega hudiča. Zdravilsko moč so nekdaj pripisovali predvsem plodovom, dandanes pa so listi in cvetovi priznano sredstvo za krepitev srca in ožilja.

Navadni in enovrati

Izmed 280 znanih vrst uporabljamo v zdravilske namene navadno dve: navadni (Crataegus laevigata) in enovrati glog (Crataegus monogyna). Rdeče cvetoče vrtne različice gloga se v zdravilske namene ne uporabljajo. Cvetove in liste enovratega in navadnega gloga nabiramo maja in junija, ko so grmi v polnem cvetu. Najbolje, da to počnemo v popoldanskih urah ob suhem toplem vremenu, ko glog vsebuje največ flavonov. Liste in cvetove čim hitreje posušimo na toplem senčnem mestu in jih šele tik pred pripravo čaja zdrobimo na manjše koščke. Tako kot cvetoči glog ima tudi glogov čaj svojevrsten vonj, njegov okus pa je blag in precej neizrazit. Nekateri ga zato radi mešajo z različnimi aromatičnimi rastlinami.

Poparek trikrat na dan

Pri pripravi čaja iz gloga se odločimo za poparek: dve žlički cvetov in listov prelijemo s skodelico vrele vode in po 15 do 20 minutah precedimo. Čaj pijemo do trikrat na dan. Kdor želi z glogovim čajem okrepčati srce in krvni obtok, se mora odločiti za dolgotrajno uporabo, kajti koristni učinki se začnejo kazati šele po šestih tednih rednega pitja čaja. Najbolje ga je piti več mesecev, vsak dan po tri skodelice. Glede na naravo delovanja ni primeren za samozdravljenje brez predhodnega zdravstvenega nasveta. Ob pravilni uporabi zdravila iz gloga so neželeni učinki zelo redki.

Pomoč opešanemu srcu

Listi in cvetovi vsebujejo učinkovine, ki povečajo moč krčenja srčne mišice, izboljšajo njeno prekrvitev ter urav­navajo krvni tlak in blage motnje srčnega utripa. Pripravki iz gloga ugodno učinkujejo zlasti na oslabelo srce pri starostnikih. Pri bolnikih s pešanjem srca se z glogovo pomočjo lahko zveča toleranca na napor in zmanjšajo simptomi pešanja srca, kot so otekline gležnjev, hitra utrudljivost, kašelj pri naporu, občutek oteženega dihanja in palpitacije. Glog pomaga vzdrževati normalno delovanje preobremenjenega srca zaradi debelosti, duševnih in telesnih naporov in zvišanega krvnega tlaka. Srcu pomaga tudi po preležanih hujših infekcijskih boleznih, denimo gripi in pljučnici. Učinkovine iz gloga ugodno vplivajo tudi na krvne maščobe z blagim zmanjšanjem holesterola in trigliceridov v krvi. Glog nam bo pomagal tudi pri splošni telesni oslabelosti, povezani z živčnostjo. Začnimo ga uživati pravočasno, pa bo blažil posledice nerednega življenja, nezdrave prehrane, utrujenosti, razdražljivosti, strahu, pretiranega uživanja alkohola, kajenja … Ne nazadnje bo okrepil tudi naš krhki spanec.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Pisma bralcev / torek, 20. maj 2014 / 13:47

Kaj pa mi?

Dobro se še spominjam dogodka iz svojih pionirskih let, ko sem peljal našega kuža na cepljenje proti steklini. Mesto cepljenja je bilo določeno za nekaj vasi in zaselkov skupaj. Skoraj vsaka hiša j...

Objavljeno na isti dan


Kronika / ponedeljek, 2. junij 2014 / 11:54

Kepic spet zanikal krivdo

Upokojeni Milan Kepic tudi v drugem kazenskem postopku zavrača očitke tožilstva, da je pri gradnji hotelskega in medicinskega centra Drnča v Dvorski vasi ogoljufal dobavitelje in izvajalce del.

Bled / ponedeljek, 2. junij 2014 / 11:27

Na Bledu bi gradili oskrbovana stanovanja

Na območju nekdanjih Vezenin na Bledu naj bi med drugim zgradili tudi naselje luksuznih stanovanj, prilagojenih starejšim osebam.

Razvedrilo / ponedeljek, 2. junij 2014 / 11:25

Reboljade

Letos se je v Šmartnem v Tuhinju odvila že triindvajseta Reboljada, srečanje rodbine Rebolj iz Kranja. Njihova 96-letna Lidija Rebolj, ki bi jo lahko poimenovali kar mama Reboljad, se srečanj in sploh...

GG Plus / ponedeljek, 2. junij 2014 / 11:20

Pri 86 letih živi kot mladenič

Starosta slovenskega alpinizma, skoraj 86-letni Rado Kočevar z Jesenic je obujal spomine na alpinistične dosežke v prvih povojnih letih. Čeprav je že krepko zakorakal v deveto desetletje življenja, pa...

GG Plus / ponedeljek, 2. junij 2014 / 11:20

Z ruske fronte se je vrnil brez noge

Stoletnica začetka prve svetovne vojne, ki jo obeležujemo letos, obuja številne zgodbe tedanjih vojakov. Eno takšnih o svojem očetu Valentinu Balantiču iz Kamnika nam je zaupala tudi bralka Štefka Mih...