Reboljade

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Razvedrilo / ponedeljek, 2. junij 2014 / 10:25

Letos se je v Šmartnem v Tuhinju odvila že triindvajseta Reboljada, srečanje rodbine Rebolj iz Kranja. Njihova 96-letna Lidija Rebolj, ki bi jo lahko poimenovali kar mama Reboljad, se srečanj in sploh rodbinskih zgodb iz preteklosti še dobro spominja. Pred leti je spisala in izdala tudi rodbinsko kroniko.

Kranjčanka Lidija Rebolj se je rodila daljnega leta 1918. »V hiši na vrhu Jelenovega klanca v Kranju, ki jo je oče potem prodal in smo se preselili na Blejsko cesto. Tam sem živela do vojne in po vojni. Potem sem odšla za nekaj let v Beograd službovat kot računovodkinja in se kasneje vrnila v Ljubljano.«

V Lidijini družini se je rodilo dvanajst otrok, štirje so umrli kot dojenčki, preživelo jih je osem. Bila je najmlajši otrok, rodila se je kot dvanajsta. Izhaja iz tretjega rodu Reboljevih. Njena mama je bila Marija Rebolj, rojena Kokalj iz Žabnice, iz družine Kuralt v Žabnici; oče pa Lovro Rebolj iz Besnice. Bil je trgovec, izučen sicer za krojaškega mojstra, tako da je imel v tistih časih neke vrste konfekcijsko šiviljstvo. »Recimo, ko so prišli kmetje v ponedeljek popoldne na semenj, so kupili blago in zvečer so se vračali domov z že narejeno obleko,« razlaga Lidija. »Samo to je bilo še pred prvo svetovno vojno. Po vojni je obrt zamrla. Kasneje je prodajal šivalne stroje in kolesa. Mama je bila pa gospodinja.«

Že od nekdaj je imela Lidija talent za zbirateljstvo. Kot mlada je rada zbirala fotografije, delala sezname prebranih knjig ... Oče ji je umrl, ko je bil stara dvajset let, še prej pa je povedal svojo zgodbo, ki je dobila tudi pisno podobo. »Tako sem prišla na idejo, da bi zbrala in zapisala še naše zgodbe.« In leta 1999 je izšla Lidijina kronika rodbine Rebolj, kjer poleg zgodb najdemo tudi družinska drevesa. Sicer je mislila, da bo kronika izšla za njen osemdeseti rojstni dan, a se je potem to zgodilo leto dni kasneje.

V bistvu je ona začela organizirati Reboljade. »Že prej smo se Rebolji družili ob raznih dogodkih, vendar ko se je poročila moja hči, sem se odločila, da povabim prav vse sorodstvo.« Prva Reboljada je bila tako aprila 1976 v Ljubljani, potem je nekaj let minilo, naslednje srečanje družine Rebolj in njenih potomcev je bilo spet leta 1992, od tega leta naprej pa se srečujejo vsako leto in vedno drugje. Lani so se srečali v Ravnem Lazu nad Bovcem, letos sta Reboljado v obliki piknika organizirala v Šmartnem v Tuhinju Rajko Noč in Milena Srabočan, ki je Reboljeva in je vesela, da se tradicija nadaljuje. Tudi Rebolji tradicijo Reboljad kar spoštujejo in se jih pridno udeležujejo. Letos je bila tako odvila že triindvajseta, udeležilo pa se je je okoli štirideset Reboljev.

Lidija še vedno deluje mladostno, čeprav je stara že 96 let, in ko jo vprašamo, če ji je starost prizanesla, odgovori preprosto z 'ja'. Zdaj živi v Ljubljani. Dokler je bil še soprog živ, sta živela na Prulah, potem pa se je preselila na Poljane, v dom upokojencev. Tam je sedaj že dvanajst let. Ima hčer Tatjano, dva vnuka, dva pravnuka in kar 26 prapranečakov. Na otroštvo ima lepe spomine. Imajo pa Reboljevi v svojih vrstah kar nekaj znanih slovenskih imen. Med njimi je verjetno najbolj znana ilustratorka Marjanc Jemec Božič. »Hči od Mimice, najstarejše sestre,« doda Lidija. Pa na primer Dušan Rebolj, dolgoletni urednik revije Kras, ki spet živi v Kranju. Najmlajši letošnji udeleženec Reboljade pa je bil Anže Cvetko, ki šteje komaj dve leti.