Od sesalnikov do Postojnske jame

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: GG Plus / petek, 9. maj 2014 / 22:04

Marjan Batagelj, po izobrazbi geograf in etnolog, je poslovno pot začel s sesalniki, jo nadaljeval z razvojem likalnikov, zasluženi denar nato vložil v nepremičnine, leta 2010 pa vse nepremičnine prodal in vstopil v svet turizma z nakupom podjetja Postojnska jama. V manj kot štirih letih je, popoln novinec na področju turizma, začel pisati zgodbo o uspehu in turističnem razcvetu Postojnske jame ...

»Imam zelo specifičen način dela: nikoli ne znam delati več stvari naenkrat, a tisto, kar delam, delam s strastjo,« je svoj način dela opisal Marjan Batagelj, predsednik uprave podjetja Postojnska jama in direktor družbe Batagel&Co, na podjetniškem forumu v sredo zvečer na Jesenicah. Forum sta pripravila iniciativa Ejga – za lepše Jesenice in Mladinski svet Jesenice. Marjana Batagelja so predstavili kot človeka, ki je prerodil Postojnsko jamo in ji vrnil dostojanstvo; podjetje Postojnska jama je kupil leta 2010 in takrat so le redki verjeli, da bo – dotlej brez izkušenj in znanja s področja turizma – lahko prebudil spečo lepotico. A v manj kot štirih letih mu je s sodelavci to uspelo in letošnja sezona v Postojnski jami bo, kot kaže, rekordna. A kako jim je to uspelo? Kot je povedal, je že kmalu na začetku spoznal, da Slovenci turizma ne nosimo v duši, da nimamo prirojenega gostoljubja. A gostoljubje je nekaj, kar se da naučiti, je poudaril, zato je pri Postojnski jami glavno vodilo postalo gostoljubje. »Da si gosta želimo imeti ne kot ekonomsko kategorijo, temveč zato, da mu bomo dali krasno doživetje, da mu bomo zapolnili dan in da bo, ko se bo vračal domov, rekel: Imel sem se čudovito!« je dejal Batagelj. Zato v turizmu velja samo eno vodilo: za gosta! »Če hočeš vedeti, kaj si narobe naredil, je dovolj, če odpreš spletno stran Tripadvisor in prebereš vtise gostov. To je ključ do uspeha: da poslušaš gosta, ki ti bo povedal, kaj je bilo narobe in kaj si želi. Poleg tega v turizmu morajo ostati osebni in spoštljiv odnos, očesni stik in iskrenost. In še nekaj: o gostih nikoli ne smeš govoriti kot o ovcah ...,« je poudaril. Kot je dodal, se v turizmu nič ne zgodi samo od sebe. Zato je zelo pomembna promocija. »Če imaš dober produkt, mora biti prva naslednja stvar dober marketing,« je poudaril. V Postojnski jami tako letno za globalni marketing namenjajo kar 900 tisoč evrov. In kaj so glavne napake slovenskega turizma? Po mnenju Marjana Batagelja je eden od osnovnih problemov ta, da so najpomembnejše turistične znamenitosti v lasti javnih zavodov. »Imam težavo, ko pokličem v kakšen javni zavod ob 16. uri in ni več niti tajnice, da bi dvignila telefon,« je ponazoril in dodal, da pravo delo v turizmu traja 24 ur na dan, vse dni v letu. Poleg tega je slovenski turizem prezadolžen, ponekod je zadolženost celo 85-odstotna, pri življenju ga ohranja zgolj likvidnost (saj gostje storitev plačajo takoj). Zelo moteča pa so po mnenju sogovornika tudi evropska sredstva. Označil jih je kar kot »metadon« : dokler ga imaš, še nekako lahko živiš, ko ti ga vzamejo, pa le redki ozdravijo ... »Kamni, stoli, luči bodo stali, a s kakšno vsebino jih boš napolnil? Na koncu so stroški teh objektov tako enormno veliki, da se ukvarjaš le še s preživetjem, ne s turizmom.« In kaj meni o razvoju turizma na Jesenicah – ogledal si je kompleks Stara Sava, ki ohranja tradicijo železarstva in fužinarstva na Jesenicah? Kot je dejal, je zgodba Jesenic že napisana, a samo od sebe se ne zgodi nič, treba jo je spraviti med ljudi, njeno bogato tradicijo oblikovati v doživetje in ga ponuditi obiskovalcem. »Zgodbe Jesenic so okoli nas in v ljudeh. Jesenice imajo to notranjo energijo, a jo je treba začeti srkati, nekam prenesti. Prometna lega je sicer res eden najpomembnejših dejavnikov za razvoj turizma, a od tebe je odvisno, kako jo boš izkoristil. Če gostje ne bodo zavili dol z avtoceste, je to mrtva lega.« Ob tem pa je poudaril še, da sta nujna ponos in pripadnost; sam je ponosen Postojnčan, ki to vedno in vselej poudari.