Pulitzerjeve nagrade 2014

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 26. april 2014 / 10:18

Dramatično razkritje, ki ga je s svojo »izdajo« omogočil Edward Snowden, ne bi doseglo javnosti, če o njem ne bi poročali mediji. Za njuno »javno službo« sta časnika Guardian in Washington Post dobila Pulitzerjevo nagrado.

Nagrado prinesel Snowden

Letošnjo Pulitzerjevo nagrado za »javno službo« (Public Service) si delita uredniški in novinarski ekipi dveh odličnih časnikov, britanskega Guardiana in ameriškega Washington Posta. Objavila sta seriji člankov, v katerih so javno razkrili in javnosti pomagali razumeti programe obsežnega tajnega nadzora, ki ga je izvajala ameriška Agencija za nacionalno varnost (NSA). Poleg glavne so podelili še več nagrad v posebnih novinarskih žanrih. Časnik Boston Globe je nagrajen za takojšnje poročanje (Breaking News Reporting) o terorističnem napadu na bostonski maraton. Jason Szep in Andrew R. C. Marshall iz tiskovne agencije Reuters sta nagrajenca v kategoriji poročanja iz tujine, pisala sta o preganjanju muslimanske manjšine v Burmi. Chris Hamby iz Centra za neprofitno javno integriteto je nagrajenec za raziskovalno novinarstvo (Investigative Reporting); razkril je zaroto zdravnikov in odvetnikov proti odškodninam za obolele rudarje. Fotoreporter Tyler Hicks, New York Times, je nagrajen za takojšnje fotografije (Breaking News Photography) bombnega napada na trgovski center v Nairobiju in bostonski maraton. Poleg teh so bile podeljene nagrade za razlagalno novinarstvo (Explanatory Reporting), nacionalno in lokalno poročanje, komentar, kritiko, uvodnik in druge. Pulitzerjeve nagrade se podeljuje tudi za književnost in glasbo. Te so letos dobili: Annie Baker za dramsko besedilo (The Flick); Vijay Seshadri za poezijo (za zbirko 3 Sections); Alan Taylor je dobil že drugega pulitzerja za knjigo The Internal Enemy: Slavery and War in Virginia. V kategoriji stvarne literature je nagrajen Dan Fagin (za knjigo Toms River: A Story of Science and Salvation). Letošnjo glasbeno nagrado pa je dobil skladatelj John Luther Adams za Become Ocean. Med biografijami je po presoji žirije najboljša zgodba o ameriški intelektualki Margaret Fuller, napisala jo je Megan Marshall. – In še nekaj o tej nagradi na splošno. Je ameriška nagrada, ki šteje kot najvišje nacionalno priznanje za novinarski tisk, literarne dosežke ali skladateljstvo. Podeljuje jo Univerza Columbia v New Yorku. Vseh kategorij je enaindvajset. V dvajsetih dobi vsak nagrajenec priznanje in denarno nagrado v vrednosti 10.000 USD. Zmagovalec v najvišji kategoriji javne službe v novinarstvu, ki gre vedno časopisu, pa dobi Pulitzerjevo zlato medaljo. Nagrado je ustanovil Joseph Pulitzer, madžarsko-ameriški novinar in časopisni založnik, ki je Univerzi Columbia zapustil veliko vsoto denarja. Del zapuščine je bil porabljen za ustanovitev podiplomske šole novinarstva na Univerzi Columbia leta 1912. Prve nagrade so bile podeljene 4. junija 1917, zdaj jih podeljujejo vsako leto aprila. Prejemnike izbere neodvisni odbor.

Umrl GJG Marquez

»Macondo je bil samo še strahoten vrtinec prahu in razvalin, ki se je širil v bibličnem viharju, ko je Aureliano preskočil enajst strani, da ne bi izgubljal časa s preveč znanimi dejstvi, in je začel odstirati trenutek, v katerem je živel tisti hip in ga je razreševal obenem, ko je doživljal in prerokoval samemu sebi tako, da je razvozlaval zadnjo stran pergamentov, kot bi se gledal v govorečem zrcalu. Potem je preskočil nekaj vrst, da bi prehitel napovedi prerokbe in odkril čas in okoliščine lastne smrti. In še preden je prebral poslednji stih, je že vedel, da nikoli ne bo zapustil te sobe, kajti usojeno je bilo, da bo veter zravnal z zemljo to mesto zrcal in ga izbrisal iz spomina tisti hip, ko bo Aureliano Babilonia razvozlal pergament, in da je vse, kar je bilo zapisano vanje, neponovljivo na vekov veke, saj rodovi, obsojeni na sto let samote, na zemlji nimajo drugega izhoda.« – Kar ste prebrali, je odlomek iz romana Sto let samote (1967), ene najbolj (iz)branih knjig 20. stoletja. Spominjam se, kako sem užival, ko sem jo bral daljnega leta 1971, ko je prvič izšla v slovenščini, prevedla pa jo je gorenjska rojakinja Alenka Bole Vrabec. Napisal jo je kolumbijski pisatelj, novinar, publicist, politični aktivist in nobelovec Gabriel José García Márquez. Latinska Amerika ga je že za življenja častila kot svetniškega pisatelja, po njegovi smrti je to še bolj očitno.

Papež prosil za mir na svetu

Papež Frančišek je v velikonočnem blagoslovu prosil Boga za konec nasilja po svetu. Blagoslov »mestu in svetu« (urbi et orbi) je izrekel pred skoraj dvesto tisoč verniki, zbranimi na Trgu sv. Petra. Poleg Ukrajine je kot glavna krizna žarišča po svetu izpostavil še Sirijo, afriške države, Palestino in Venezuelo.