Je Rim res večen?

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / sobota, 26. april 2014 / 10:59

To nedeljo bo pri nas dan upora, v Rimu pa bodo dva od nedavnih papežev razglasili za svetnika. Kakšna primerjava! Kaj pa ima to dvoje skupnega? Na prvi pogled prav nič, če malo pomislimo, pa se povezava pokaže. Naš praznik je zgolj nacionalnega pomena, pa še pri nas ga priznava in praznuje le polovica državljanov. Dogodek v Rimu pa je vesoljne narave, tako kot Rimskokatoliška cerkev. Papež Janez XXIII. je sklical drugi vatikanski cerkveni zbor, ta je sklenil Cerkev prenoviti, a so konservativne sile v njej počasi onemogočile vse večje spremembe. Na čelu teh prizadevanj je bil papež Janez Pavel II., ki ga nekateri poveličujejo tudi kot zmagovalca nad svetovnim komunizmom. Jaz pa na tem mestu zapišem, da je v času njegove vladavine prvi Rim premagal četrtega. V nadaljevanju razložim, kaj sem mislil s to čudno trditvijo.

V šoli so nas učili, da je rimski imperij propadel v barbarskem petem stoletju. A to je le delno res. Takrat je propadel rimski imperij kot svetna država, Rimskokatoliška cerkev pa je preživela in je še danes svetovni imperij. Rim je torej večen; ne le kot mesto, večna je Cerkev, ki ima v večnem mestu svoj sedež. Recimo temu Rimu prvi Rim. Je bil potemtakem tudi drugi? Bil. V petem stoletju je namreč propadla le zahodna polovica rimskega imperija, vzhodna je preživela, njeno glavno mesto pa je bil Konstantinopel, za naše slovanske prednike Bizanc, današnji Istanbul. Vzhodni Rim je propadel šele leta 1453, ko so Turki po dolgih obleganjih zavzeli Bizanc. A tudi v tem primeru je propadla le posvetna država, ki je imela sedež v tem mestu. Vzhodna Cerkev, ki je prav tako stolovala v mestu ob Bosporju, pa je preživela, v Rusiji in drugih pravoslavnih deželah. V carski Rusiji so Moskvo prav zato imenovali tretji Rim. Ta naj bi umrl hkrati s carsko Rusijo. Pa ni. Kaj pa je bila Sovjetska zveza? Bila je komunistični imperij, nekakšen četrti Rim, ki si je ves čas prizadeval, da bi komunistični evangelij razširil po vsem svetu. Sovjetski komunisti in njihovi podaniki po vsem svetu so torej imeli podobno ambicijo kot pred njimi cerkve prvega, drugega in tretjega Rima – svetno in duhovno vladavino nad svetom. SZ se je pod vladavino zadnjega sovjetskega papeža Mihaila Gorbačova odločila odnehati v spopadu z Zahodom za prevlado nad svetom. Leta 1989 se je odrekla patronatu nad vzhodnoevropskimi državami in te so po­stale svobodne, tudi papeževa rodna Poljska. In v tem smislu je mogoče trditi, da je bil Janez Pavel II. zmagovalec nad komunizmom – da je prvi Rim premagal četrtega. Rimski imperij je še vedno tu, pravzaprav ni nikoli propadel. Propadli so imperiji drugega, tretjega in četrtega Rima, prvi pa še vedno stoji in poljski papež si v tem smislu povsem za­služi, da ga njegov naslednik razglasi za svetnika.

In kaj naj bi imel po vsem tem naš dan upora z rimsko ceremonijo? Tisto, kar je bilo 26. aprila 1941 ustanovljeno v Vidmarjevi vili v Rožni dolini, še ni bila OF, bila je Protiimperialistična fronta, navdahnjena iz SZ, na katere pomoč je računala. V OF se je preimenovala šele po nemškem napadu na Rusijo. Slovenski komunisti so se v svojem boju ves čas opirali na Moskvo, na četrti Rim. In tako ni čudno, da se je slovenski upor zaostril tudi v državljansko vojno z domobranci, ki jih je navdihoval prvi, pravi Rim … Ko bi bila to le zgodovina. Pa ni. Ta konflikt med nami je živ še danes, prav v zadnjih tednih se je močno razživel. Rim je večen. Bo večna tudi rimska nadvlada nad Slovenijo in delom Slovencev?